"Brez cestnega prometa si pravzaprav več ne znamo predstavljati našega življenja. Z njim povezana prometna varnost je gotovo eden od dejavnikov, ki pomembno vplivajo na kakovost življenja vseh nas, istočasno pa tudi vsi mi pomembno vplivamo na prometno varnost.

Agencija za varnost prometa tudi letos ob medijski kampanji, s katero motoriste in mopediste opozarja na njihovo ranljivost, nadaljuje izvajanje preventive po vsej državi. Resnično nas navdušuje, da vse aktivnosti napolnimo do zadnjega prostega mesta.

Vožnja motornega kolesa namreč zahteva precej več motoričnih spretnosti kot vožnja osebnega avtomobila, zato je dobra psihofizična pripravljenost in obnova veščin pred začetkom sezone ključna. Dolgoletne statistike kažejo, da so dejansko najbolj tvegani meseci ob začetku in koncu motoristične sezone.

V lanskem letu je bilo na slovenskih cestah registriranih že skoraj 145.500 enoslednih motornih vozil, to je 15.000 več kot pred tremi leti. Povprečna letna rast registriranih enoslednih motornih vozil znaša okrog 3 odstotke.

Konec letošnjega februarja je bilo v Sloveniji več kot 172.000 imetnikov veljavnih vozniških dovoljenj kategorije A. Ob tem moram izpostaviti, da so spremembe Zakona o voznikih, ki so pričele veljati junija lani, na področje pridobivanja vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih koles do 125 kubičnih centimetrov prinesle kar nekaj novosti. V dobrega pol leta je bilo izdanih že 4.288 vozniških dovoljenj s kodo 125 ter 32 priglasitev na vozniški izpit A1 kategorije na podlagi veljavne B kategorije. Izjemno velik interes po vpisu kode 125 v vozniško dovoljenje odpira tudi polje tveganj, s katerimi se lahko soočajo novi vozniki enoslednih motornih vozil. Ti motocikli namreč z lahkoto dosegajo hitrosti 100 km/h, zato je skrb za aktivno varnost in dobro zaščitno oprema tudi zanje ključna.

V letu 2022 se je na slovenskih cestah pripetilo 1.161 prometnih nesreč z udeležbo motoristov in mopedistov. V teh prometnih nesrečah je umrlo 14 voznikov, kar pomeni zmanjšanje v številu umrlih mopedistov in motoristov za 58 %. To je najnižje zabeleženo število umrlih voznikov enoslednih motornih vozil od uvedbe elektronske podatkovne baze prometnih nesreč v letu 1994. Znižanje je mogoče pripisati povečanju obsega koordiniranih aktivnosti Agencije za varnost prometa, nadzoru Policije in povečanemu obsegu aktivnosti ostalih ključnih deležnikov prometne varnosti. Izpostaviti želim tudi odgovorno ravnanje udeležencev v prometu. Vendar je še vedno vsaka smrtna žrtev in poškodba, ne glede na vzrok, tragična, saj bi bilo večino tovrstnih nesreč mogoče preprečiti.

Tokratno izboljšanje pomeni za Slovenijo velik izziv in zavezo, da vsi skupaj z izvajanjem aktivnosti na vseh področjih cestnega prometa še naprej sledimo Viziji nič. Med ključnimi izzivi bodo področja različnih distrakcij v prometu, saj sodobni trendi tehnologij in multimedije lahko precej odvračajo motoristovo pozornost, zloraba alkohola in drog, uporaba zaščitne motoristične opreme in pomen prilagojene hitrosti. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč, ki jih povzroči voznik enoslednega motornega vozila je namreč prav neprilagojena hitrost. Delež med vsemi vzroki znaša skoraj polovico. Sledi vzrok nepravilna stran oz. smer vožnje. Zaradi teh dveh vzrokov, ki sta med seboj pogosto povezana, je v zadnjih petih letih umrlo 69 oseb ozrioma kar 83 % vseh umrlih v prometnih nesrečah, ki so jih povzročili vozniki enoslednih motornih vozil.

- Simona Felser, vršilka dolžnosti direktorja AVP

"V zadnjih letih število registriranih motornih koles zelo močno narašča. S povečevanjem števila motornih koles imajo vozniki teh vozil vedno večjo vlogo v cestnem prometu ter velik vpliv na varnost cestnega prometa.

Najpogostejši vzroki nesreč, ki jih povzročijo vozniki enoslednih vozil, so neprilagojena hitrost in nepravilna stran in smer vožnje. V nesrečah, v katerih motoristi niso povzročitelji, pa izstopa izsiljevanje prednosti s strani voznikov ostalih motornih vozil in nepravilna stran in smer vožnje.

V letošnjem letu bodo aktivnosti za večjo varnost voznikov enoslednih motornih vozil izvedene večkrat. Naloga policistov je predvsem izvajanje nadzora. V nadzorih bomo predvsem preverjali upoštevanje določil o hitrosti, tehnično brezhibnost motornih vozil, psihofizično stanje voznikov enoslednih vozil in uporabo zaščitne čelade. Pozorni pa bomo tudi na večkratne kršitelje cestnoprometnih predpisov in objestne voznike. Policisti bodo sodelovali tudi v preventivnih aktivnostih, ki jih bodo organizirali različni moto klubi, AVP in nekatere nevladne organizacije. V tem začetnem terminu bomo pozorni tudi na stanje cest, kjer bomo na neustreznost opozarjali vzdrževalce cest.

Motoristi in mopedisti sodijo v skupino najbolj ranljivih udeležencev v prometu zaradi več vzrokov:

• niso obdani s ''ščitom'' kot npr. vozniki avtomobilov,

• dinamika vožnje avtomobila se bistveno razlikuje od dinamike vožnje motorja že zaradi stabilnosti vozila, kota nagiba, upravljanje vozila z volanom je drugačno od upravljanja vozila s krmilom itd.,

• motor ima bistveno manjšo maso od ostalih motornih vozil, ki prihajajo iz nasprotne strani,

• majhen motor ima izjemno ozko silhueto v primerjavi z drugimi motornimi vozili, kot so osebni avtomobili, tovorna vozila itd., zato ga ostali vozniki veliko težje in veliko pozneje opazijo,

• ukrepi za zagotavljanje pasivne varnosti so praviloma prilagojeni dvoslednim vozilom in lahko enoslednim vozilom pomenijo nevarnost,

• motorna kolesa imajo v primerjavi z dvoslednimi vozili večje razmerje kW/kg.

Veliko lahko za svojo varnost storijo motoristi sami. Zato naj bodo izjemno previdni, hitrost svoje vožnje pa naj prilagodijo razmeram na cesti. To je ključnega pomena spomladi, na začetku motoristične sezone, ko je asfaltna površina še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik. Tudi sicer je zaradi zime na cesti še veliko udarnih jam in peska od posipa. Eden bistvenih elementov varnosti je zavedanje, da sposobnosti motorista za vožnjo v začetku sezone še niso optimalne in na ravni sposobnosti motorista, ki po določenem številu prevoženih kilometrov pridobi prepotrebne občutke za vožnjo. Na varnost motoristov pa vplivajo tudi vozniki ostalih motornih vozil, ki se morajo spomladi znova navaditi, da so motoristi spet na cesti, in biti nanje še posebej pozorni, da jih ne spregledajo in jim ne odvzamejo prednosti."

- Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi

"Vsako leto, ko se spomladi začnejo prvi lepi dnevi, se soočimo s povečanim deležem poškodb voznikov mopedov in motorjev. Vemo, da ko se ceste ogrejejo, ko je vreme primerno, bodo motoristi prišli na ceste in s tem žal tudi v naše ambulante. Med obravnavanimi vozniki enoslednih motornih vozil je največ prometnih nesreč oziroma dogodkov tipa "motorist brez trčenja". Pogosto gre za težje poškodbe glave, trebuha, prsnega koša, odtrganin... Med sprejetimi poškodovanci je po podatkih Urgentnega kirurškega bloka UKC Ljubljana večji delež motoristov kot motoristk.

Lani se je trend smrtnih prometnih nesreč pomembno zmanjšal in želimo si, da bi se obrnil tudi trend poškodovanih motoristov. Razumemo veselje in užitke motoristov, vendar naj ne pozabijo, da je varnost na prvem mestu. Srečno."

- Uroš Tominc, vodja urgentnega kirurškega bloka na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana

Dogodek AVP s praktičnimi prikazi ob začetku nacionalne preventivne akcije Varno z motorjem