Potek evropskih volitev

Datum volitev

Obsežen evropski volilni proces poteka v vnaprej določenem časovnem obdobju. Letos bo več kot 400 milijonov volilnih upravičencev v vseh 27 članicah EU 720 članov Evropskega parlamenta izbiralo med 6. in 9. junijem. Kljub pobudam, naj volitve potekajo v vsej uniji na isti dan - na primer na 9. maj, dan Evrope - se članicam doslej ni uspelo dogovoriti o enotnem volilnem datumu.

Letos bodo na volišča prvi odšli Nizozemci, 6. junija. Dan kasneje bodo volitve na Irskem. Čehi bodo svoje predstavnike v Evropskem parlamentu volili 7. in 8. junija, Italijani pa 8. in 9. junija. V Latviji, na Malti in Slovaški bodo evropske volitve v soboto, 8. junija, v večini članic, tudi v Sloveniji, pa v nedeljo, 9. junija. Kakšna bo prihodnja sestava Evropskega parlamenta, bo znano po zaprtju volišč v vseh članicah EU, predvidoma po 23. uri.

Volilna pravica

Volilno pravico imajo vsi Evropejci, starejši od 18 let, razen Avstrijcev, Belgijcev, Nemcev in Maltežanov, ki lahko evropske poslance volijo že pri 16. letih, in Grkov, ki lahko volijo pri 17. letih.

Tudi za kandidate za evropske poslance po državah članicah veljajo različne starostne omejitve. V 15 državah, tudi Sloveniji, morajo biti kandidati za evroposlance stari najmanj 18 let, v devetih je starostna omejitev 21 let, v Romuniji 23, v Italiji in Grčiji pa je minimalna starost kandidatov 25 let.

V štirih članicah - Belgiji, Bolgariji, Luksemburgu in Grčiji - je glasovanje na volitvah obvezno. Volitev se morajo udeležiti tako državljani teh članic kot registrirani državljani katere od ostalih članic EU.

Države same odločajo tudi o volilnem pragu za evropske volitve. V 13 članicah, vključno s Slovenijo, volilnega praga ni. Na Cipru je določen pri 1,8 odstotka, v Grčiji pri treh, v Italiji, Avstriji in na Švedskem je treba za uvrstitev v Evropski parlament zbrati najmanj štiri odstotke glasov. V devetih članicah pa za evropske volitve velja petodstotni volilni prag.

Skupno pa je temeljno načelo, da ima vsak državljan EU, ki biva v članici, čeprav ni njen državljan, pravico voliti in kandidirati v državi bivanja pod enakimi pogoji kot njeni državljani. Tako na primer Španec, ki študira v Franciji in zunaj študijskega časa živi v Italiji, na evropskih volitvah voli v Španiji, Franciji ali Italiji, a seveda lahko odda samo en glas.

V Sloveniji evropske volitve po proporcionalnem načelu, volivci lahko oddajo preferenčni glas

V Sloveniji se evropski poslanci volijo po proporcionalnem načelu. Volivci glasujejo o listah kandidatov, pri čemer je celotno območje Slovenije ena volilna enota. Glasujejo lahko za eno listo kandidatov, označijo pa lahko enega kandidata, ki mu dajejo prednost pred drugimi na listi (preferenčni glas).

S posamezne liste so tako izvoljeni tisti kandidati, ki so dobili največje število preferenčnih glasov. Ti pa se upoštevajo le, če število preferenčnih glasov posameznega kandidata presega količnik, izračunan tako, da se število vseh glasov, oddanih za listo, deli z dvakratnikom števila kandidatov na listi. Če po tem pravilu ni izvoljenih toliko kandidatov, kolikor poslanskih mandatov pripada posamezni listi, so na preostala poslanska mesta izvoljeni kandidati po vrstnem redu na listi.

Politična stranka lahko vloži listo kandidatov, če je podprta s podpisi najmanj štirih poslancev DZ ali najmanj tisoč volivcev. Stranke lahko vlagajo tudi skupne liste, pri čemer potrebujejo podpise najmanj šestih poslancev ali 1500 volivcev. Listo kandidatov lahko vložijo tudi volivci, in sicer s 3000 podpisi. Vsak poslanec in vsak volivec lahko da podporo le eni listi kandidatov.

Na listi kandidatov je lahko največ toliko kandidatov, kolikor poslancev se voli iz Slovenije, torej devet. Tudi na evropskih volitvah pa veljajo t. i. ženske kvote. Tako na kandidatni listi noben spol ne sme biti zastopan z manj kot 40 odstotki, vsaka lista pa mora biti sestavljena tako, da je najmanj en kandidat vsakega od spolov uvrščen v zgornjo polovico liste.

Poslance v Evropski parlament lahko volijo vsi državljani, ki imajo volilno pravico na državnozborskih volitvah. Poleg njih imajo volilno pravico tudi državljani drugih držav EU, ki imajo v Slovenji prijavljeno stalno ali začasno prebivališče.

Po volitvah izbira predsednika parlamenta in Evropske komisije

Evropski parlament se bo v novi sestavi prvič sestal v Strasbourgu med 16. in 19. julijem, vendar to še zdaleč ne bo prvo dejanje po volitvah. Voditelje EU namreč pred tem čaka zahtevna kadrovska sestavljanka pri iskanju dogovora o imenovanjih na ključne položaje v evropskih institucijah.

Po evropskih volitvah se morajo namreč dogovoriti o imenovanjih na ključne položaje - predsedniška mesta v Evropski komisiji, Evropskem svetu ter na visoki zunanjepolitični položaj. Pri kadrovski kombinatoriki je treba upoštevati štiri vrste ravnotežij: geografsko, demografsko in politično ter uravnoteženost med spoloma. Poleg tega se vzporedno bije bitka institucij: parlamenta in Evropskega sveta, ki združuje voditelje članic.

Pred desetimi leti so za odločitve o vodilnih položajih potrebovali tri mesece in tri zasedanja voditeljev, pred petimi leti pa je bil kompromis dosežen šele med potekom ustanovne seje parlamenta v začetku julija, pri čemer voditelji niso upoštevali koncepta vodilnih kandidatov.

Voditelji držav članic bodo tokrat dogovor o razdelitvi ključnih položajev v evropskih institucijah skušali doseči na neformalnem zasedanju sredi junija, če jim to ne bo uspelo, bodo imeli možnost še konec junija na rednem zasedanju.

Medtem ko sta po zadnjih evropskih volitvah leta 2019 julija potekali dve plenarni zasedanji Evropskega parlamenta, bo tokrat zaradi kasnejšega datuma volitev julija le eno. To pomeni, da bodo poslanci na zasedanju sredi julija najprej glasovali o izvolitvi predsednika parlamenta. Predvidoma naj bi glasovali tudi o izvolitvi šefa komisije, čeprav se nakazuje verjetnost, da bo glasovanje o predsedniku oziroma predsednici komisije parlamentu šele septembra.

Za nastop funkcije namreč novi predsednik Evropske komisije dobiti podporo tako članic kot parlamenta, ki ga potrjuje z absolutno večino.

Od tega, kdaj bo v parlamentu potrjen predsednik ali predsednica komisije, bo odvisna tudi nadaljnja časovnica sestavljanja izvršilnega organa EU.

Po izvolitvi predsednika namreč članice predlagajo svoje kandidate za evropske komisarje, ki bodo sestavljali novo ekipo Evropske komisije. Kandidate nato zaslišijo pristojni parlamentarni odbori. To naj bi se zgodilo jeseni.

Pred nastopom mandata mora nato biti celotna ekipa nove Evropske komisije še enkrat potrjena z glasovanjem na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Komisija predsednice Ursule von der Leyen je mandat nastopila 1. decembra 2019, trajal pa naj bi do 31. oktobra letos.