EU VOLITVE: Liste o povečevanju konkurenčnosti EU

STA je strankam in listam, ki se bodo potegovale za sedeže v Evropskem parlamentu, zastavila naslednje vprašanje:

Kateri so po vašem mnenju nujni nadaljnji koraki za krepitev gospodarske konkurenčnosti in neodvisnosti EU ter bolj učinkovito tekmo z globalnimi velesilami, kot sta ZDA in Kitajska, in kakšna naj bo pri tem obravnava malih članic EU, kot je Slovenija?

Gibanje Svoboda
Želimo si, da EU poveča svojo konkurenčnost, a to moramo storiti ob ohranitvi socialnega modela EU in ob zmanjševanju neenakosti. Predlagamo dokončanje unije kapitalskih trgov in bančne unije ter vzpostavitev enotnega trga storitev in okrepitev EU proračuna za investicije v potrebno infrastrukturo, spodbude zagonskih podjetij in povečanje naložb v raziskave in razvoj. Programi spodbud EU, financiranih iz proračuna EU, so pravilen način za enakopravnost vseh članic brez izkrivljanja enotnega trga.

Slovenska demokratska stranka (SDS)
Zelo pomembno je, da gospodarstva EU ne dušimo z novimi omejitvami in prepovedmi. Če ukrepov zelenega prehoda ne bomo ponovno premislili in jih podprli s študijami izvedljivosti, bomo številna podjetja, posebej mala in srednja, ki so hrbtenica našega gospodarstva, dodatno obremenili in jih uničili. V to kategorijo sodijo ukrepi, kot je energetska sanacija stavb, pa tudi zapletena birokracija. Potrebujemo tudi spodbude za razvoj in inovacije, to bo samodejno dvignilo našo konkurenčnost.

Vesna - zelena stranka
Tako ZDA kot Kitajska namenjata rekordne zneske za investicije v zeleni prehod. Te so večinoma usmerjene v podporo gospodarstvu, prestrukturiranje energetskih sistemov in v vlaganja v energetsko učinkovitejši stanovanjski sektor. Evropska konkurenčnost in širša varnost, tako energetska, prehrambena kot obrambna, sta neposredno odvisni od uspešnosti izvedbe zelenega prehoda, ki bo odločil način našega življenja in standarda v prihodnje.

Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) in Dobra država
Sodelovati moramo z vsemi tradicionalnimi in novimi mednarodnimi gospodarskimi združenji, kot je na primer združenje BRICS, in se zavzemati, da bo EU nadaljevala gospodarsko sodelovanje s to skupino držav, kar je predpogoj za mednarodno stabilnost in sožitje. Gospodarska politika Slovenije mora ustrezati slovenskim in evropskim dolgoročnim interesom ter ne sme slepo slediti politiki ZDA ali Kitajske. Predvsem pa moramo krepiti sodelovanje z majhnimi, srednjimi in nevtralnimi evropskimi državami.

Slovenska ljudska stranka (SLS)
Uspešnost gospodarstva temelji na inovacijah in razvoju, zato morajo biti vložki v njih zadostni in stalni. EU je v zadnjih letih z nespremenjenim vložkom preboj prepuščala ZDA in Japonski, tudi Kitajski. Da podjetja ne bodo odšla na tuje zaradi previsokih cen, je treba zagotovili energetsko neodvisnost. Zeleni prehod mora biti opora, in ne vzrok propada podjetij. Stabilnost evropskega in slovenskega gospodarstva zagotavljajo srednja in majhna podjetja, ki potrebujejo vzdržne davke in manj birokracije.

Nova Slovenija - krščanski demokrati (NSi)
Povezane Evrope ni brez močnega gospodarstva. Smo za tiste, ki delajo in ustvarjajo, zato je naša prioriteta krepitev srednjega sloja. Izboljšati moramo poslovno okolje. Potreben je pregled zakonodajnega okvira za zmanjšanje nesmiselnih birokratskih pravil in poročanja. Kitajska in ZDA ščitita svoja podjetja, zato so evropska primerjalno v neenakopravnem položaju. EU mora strateške panoge ustrezno zaščititi ter vzpostaviti avtonomijo na področju strateških surovin, industrijskih komponent in zdravil.

Levica
ZDA in Kitajska podjetjem namenjata nekajkrat večje subvencije kot EU. Če hoče EU ostati konkurenčna, bo morala vzpostaviti subvencijske sheme, namenjene zelenemu prehodu in podpori zelenih naložb. EU mora oblikovati spodbude za vključevanje zaposlenih v lastništvo. To je motivator zaposlenih, takšna podjetja so bolj trajnostno naravnana. Če to za preprečitev deindustrializacije Evrope ne bo dovolj, je na mestu razmislek o uvoznih carinah, usmerjenih v okoljsko trajnost in zaščito pravic zaposlenih.

Zeleni Slovenije
Ključna so vlaganja v raziskave in razvoj oz. prenos tehnologij v gospodarstvo. To mora biti podprto s sistemom ustreznih finančnih ukrepov. Srednjeročno je rešitev oblikovanje skupnega evropskega fiskalnega okvira, katerega del so davčne olajšave. Preko strateških partnerstev z državami, imetnicami surovin, je treba zagotoviti dostop do njih ter razvijati krožno gospodarstvo in ponovno uporabo surovin. Na področju energije je treba zmanjšati uvozno odvisnost in krepiti lasten trg električne energije.

Socialni demokrati (SD)
Za nadaljevanje poštene tekme moramo zagotoviti nadaljnjo zanesljivo oskrbo z energijo in globalno spoštovanje načel poštene konkurence. Pri tem moramo ponovno krepiti svoje proizvodne zmogljivosti in podpreti inovacije. EU bo morala premisliti o nadgradnji svojih pravil glede proračunske vzdržnosti in preprečitve državnih vlaganj v strateške industrije. Velika prednost EU je spoštovanje načel pravne države. Biti del takšnega prostora je največja korist tudi za Slovenijo in njen gospodarski potencial.

Državljansko gibanje Resni.ca
Za krepitev gospodarske konkurenčnosti in neodvisnosti EU moramo vsem državam članicam, ne glede na velikost, zagotoviti enakopravno obravnavo. Podpiramo skupne inovacije in investicije v raziskave, zlasti v digitalizacijo. To bo okrepilo neodvisnost od zunanjih virov in izboljšalo globalno konkurenčnost. Slovenija in druge manjše države morajo imeti možnost aktivnega sodelovanja v projektih in odločanju, kar bo spodbudilo kohezijo in skupno rast v EU.

Nič od tega
Slovensko gospodarstvo se ne glede na odvisnost od izvoza in geopolitične dogodke lahko hitro prilagodi. Na našo konkurenčnost najbolj vplivata netransparentnost pri infrastrukturnih projektih in v zdravstvu. Po 30 letih je prišel čas, da se zastavi srednje- in dolgoročno planiranje razvoja Slovenije, sicer je preveč improvizacije, kar kliče po korupciji. Samo s transparentnimi postopki pri javnih naročilih in gospodarnimi odločitvami bo Slovenija lahko konkurenčna.

* Odgovori so navedeni po vrstnem redu strank oziroma list, kot bodo navedene na glasovnici za evropske volitve.