EU VOLITVE: Liste o kmetijstvu
Kmetijstvo je eno osrednjih področij evropske politike, napovedanih ukrepov zelene politike pa kmetje po Evropi ne podpirajo. Stranke in liste, ki se potegujejo za sedeže v Evropskem parlamentu, se strinjajo, da se bo kmetijstvo moralo prilagoditi na podnebne spremembe, pri čemer pa morata biti v ospredju kakovostna hrana in podpora malim kmetijam.
STA je strankam in listam, ki se bodo potegovale za sedeže v Evropskem parlamentu, zastavila naslednje vprašanje, povezano s kmetijstvom:
Kako si predstavljate ravnotežje med okoljskimi in naravovarstvenimi vidiki ter interesi kmetov in prehranske varnosti; še posebej v luči tega, da ravno posledice podnebnih sprememb predstavljajo daleč največjo grožnjo pridelavi hrane?
Gibanje Svoboda
Slovenske kmetije niso enake kot drugje v EU, saj so manjše in, kar je še pomembnejše, bolj ekološke. Skupno kmetijsko politiko bi zato morali narediti še bolj prilagodljivo z dodatnimi spodbudami za manjše in ekološke kmetije. Posledice podnebnih sprememb so največja grožnja prehranski varnosti, zato želimo sprejeti ambiciozne ukrepe za zaščito in obnovo narave, kar bo najbolj koristilo ravno kmetom. Ti cilji se ne izključujejo, kot se ne izključuje ekonomski interes kmetov z varno in zdravo hrano.
Slovenska demokratska stranka (SDS)
Evropsko kmetijstvo se bo moralo prilagoditi tem spremembam. A ukrepi evropske levice so šli predaleč, brez študij izvedljivosti, ocen, kako bo zakonodaja vplivala na kmetijstvo. Po nekaterih ocenah bi lahko sprejetje zakonodaje o pesticidih zmanjšalo prehransko varnost v Evropi za 30 odstotkov. Tudi zakon o obnovi narave, ki je žal bil sprejet, za evropske kmete ne prinaša nič dobrega, še zlasti za slovenske. Že sedaj se je velikokrat zgodilo, da se je kmetom bolj izplačalo zavreči pridelek kot ga pobrati.
Vesna - zelena stranka
Okoljski in interesi kmetov si niso nasprotni. Kmetovanje, ki je okolju in ljudem bolj prijazno, poveča kakovost pridelane hrane, kmetu omogoči višji prihodek ter ga ob zmanjšani uporabi škropiv zavaruje pred vse pogostejšimi rakavimi boleznimi. Prav ekološko in naravi manj škodljivo kmetovanje na hribovitem terenu in v oteženih pogojih, kar velja za velik del slovenskih kmetij, je dokaz edinega trajnostnega in ravninskim državam konkurenčnega kmetijstva - s kakovostnejšo hrano z večjo dodano vrednostjo.
Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) in Dobra država
Zavzemamo se za kmetijsko samooskrbo in za ohranjanje kmetij, posebej gorskih, ter za ekološko pridelavo. Kakovost hrane naj bo pred količino, kar vodi do boljšega zdravja prebivalstva. Kmetijske subvencije so osredotočene na velike kmetije. To bi bilo potrebno spremeniti. Del subvencij bi morali nameniti tudi za socialno varnost kmetov. Razumeti in ohraniti je treba pomen avtohtonih semen pred gensko spremenjenimi organizmi. Končni cilj vseh prizadevanj na področju kmetijstva mora biti samooskrba.
Slovenska ljudska stranka (SLS)
Varnost smo prepustili Američanom, industrijo Kitajcem, oskrbo z energenti Rusom, evropskega kmeta pa ukrepom zelenega prehoda. Ta smer je netrajnostna. Prepovedi ne prinašajo rešitev. Samo na način inovacij ali pospešenega ponujanja boljših alternativnih tehnik v kmetijstvu se bo zgodil premik, ki bo ohranili močno gospodarstvo, kmetijstvo, vzdrževano kulturno krajino, tradicijo in najpomembneje - prehransko in za kmete tudi socialno varnost.
Nova Slovenija - krščanski demokrati (NSi)
Pridelava hrane je strateško vprašanje. EU zaradi nerazumnih ukrepov zelenega prehoda ne sme uničiti domače kmetijske proizvodnje in kmetov. V skrajnem primeru bomo hrano uvažali, pri čemer pa bodo okoljski standardi in kakovost hrane mnogo slabši. Spodbujati se mora trajnostni način kmetovanja. Nujne so inovacije na področju gnojil, škropiv in žlahtnjenje sort. Kmetijstvo moramo z različnimi ukrepi bolje pripraviti na podnebne spremembe. Nujno je zmanjšanje populacije divjadi in velikih zveri.
Levica
Pridelava hrane mora potekati v obsegu, ki ne presega nosilnih zmožnosti okolja. Ravnovesje med naravo in kmetijstvom predstavlja točka, kjer se ekstrakcija snovi iz okolja za potrebe pridelave hrane izvaja v obsegu in na način, ki preprečuje degradacijo tal, netrajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev, ukrepe za hranjenje ogljika v tleh itd., hkrati pa se zagotavlja vračanje snovi nazaj v okolje na način, ki zagotavlja ohranjanje okolja za prihodnje generacije.
Zeleni Slovenije
Kmetje so največje žrtve podnebnih sprememb, kmetijstvo pa pri tem utrpi največji delež škod. Ključna je prenova skupne kmetijske politike, ki mora zagotoviti, da bo hrana zdrava, kakovostna in cenovno dostopna ter da bodo kmetje imeli socialno varnost. Okrepljeno moramo podpirati male kmetije in ne velikih agroživilskih konglomeratov. Kmetovanje pa ni samo pridelava hrane, ampak tudi ohranjanje kulturne krajine in tradicije. Nujno je tudi okrepiti sklade, ki bodo blažili škode zaradi naravnih ujm.
Socialni demokrati (SD)
Intenzivno kmetijstvo, ki nas oskrbuje s hrano, je hkrati velik faktor podnebnih sprememb kot tudi prva žrtev njihovih posledic. Kmetovalci svojo vlogo vidijo v pridelavi hrane, pri tem ne gre pozabiti, da je model intenzivnega kmetijstva tudi posledica dosedanjega modela subvencioniranja kmetijske proizvodnje. Ravnotežje je torej nujno potrebno najti, ključni vzvod pa vidimo ravno v spremembi kmetijske politike, ki bo kmetovalce lahko spodbudila k bolj trajnostnim praksam.
Državljansko gibanje Resni.ca
Podpiramo uravnotežen pristop, ki spoštuje naravno okolje, ne da bi ogrožal prehransko varnost in kmetijsko produktivnost. Zavračamo prisilne in znanstveno neutemeljene okoljske ukrepe v okviru totalitarne "zelene agende", ki negativno vplivajo na kmetijstvo. Namesto tega predlagamo prilagodljive, znanstveno utemeljene rešitve, ki omogočajo kmetom, da se prilagodijo podnebnim spremembam in hkrati ohranijo svojo produktivnost.
Nič od tega
Največja grožnja pridelavi hrane so korporacije, kot je Monsanto, ki nam ponuja na podnebne spremembe, baje, odporne rastline. Nujno moramo zaščititi avtohtona semena in preprečiti vdor gensko spremenjenih organizmov na naša polja, saj nam v nasprotnem grozi popolna prehranska odvisnost. To je tudi eden od razlogov za proteste kmetov, saj njihovi pridelki ne morejo biti konkurenčni, kar velja predvsem za male kmetije, ki so na robu izumrtja. Z regulacijo vode, z zajetji in namakanji, z rastlinjaki ... lahko pridemo do tako pomembne prehranske samooskrbe.
* Odgovori so navedeni po vrstnem redu strank oziroma list, kot bodo navedene na glasovnici za evropske volitve.