Zeleni Slovenije

Predsednik: Andrej Čuš

Leto ustanovitve: 1989 kot Zeleni Slovenije; marca 2018 se je preimenovala v stranko Andrej Čuš in Zeleni Slovenije; septembra istega leta pa je prišlo do združitve zelenih strank in preimenovanja v Zeleni Slovenije

Aktualno število poslancev v EP: 0

Uspeh na dosedanjih volitvah v EP:
- 2004 (SMS in Zeleni): 2,3% (0 poslancev)
- 2009 (Združeni zeleni): 0,73% (0 poslancev)
- 2014: 0,83% (0 poslancev)
- 2019: 2,22% (0 poslancev)

Seznam kandidatov:

Klemen Grošelj, 8. 3. 1976, poslanec Evropskega parlamenta
Nada Pavšer, 16. 4. 1948, upokojenka
Bogomil Knavs, 12. 10. 1972, ekološki kmetovalec
Vesna Lavtižar, 26. 8. 1985, raziskovalka
Milan Gabrovec, 5. 8. 1965, župan občine Markovci
Valerija Korošec, 28. 8. 1966, podsekretarka na uradu makroekonomske analize in razvoj
Renato Volker, 2. 6. 1963, upokojenec
Mojca Šetinc Pašek, 9. 3. 1972, poslanka v DZ
Aleksander Merlo, 11. 2. 1952, direktor porodnišnice Postojna

Samopredstavitev:

Lista temelji na liberalni, zeleni in socialni tradiciji in omogoča prehod zelenih politik v vsakdanje življenje vseh. Naš cilj je večja kakovost življenja, kjer s pomočjo znanja premagujemo izzive časa doma, v EU in svetu.

Izzivi za EU in Slovenijo so varnost, javno zdravstvo, krožno gospodarstvo, omejevanje špekulacij, ki povzročajo rast cen osnovnih dobrin, kot so hrana, energija, surovine in stanovanja.

Prevlado nezaupanja in napetosti med državami v EU, tudi tehnološko zaostajanje, področje človekovih pravic in migracij bomo reševali z naslednjimi rešitvami:

-ljudem prijazen in pravičen zeleni prehod
-krepitev demokratičnega parlamentarnega nadzora in zagotavljanje varovanja zasebnosti,
-univerzalna pravica do eksistenčnega bivanjskega minimuma, dela, izobraževanja in zdravstvene ter socialne oskrbe,
-stanovanje mora postati pravica vsakega Evropejca,
-podpora tradicionalni kmetijski pridelavi in preureditev razmerij v verigi od vil do vilic,
-povečanje enakopravnosti držav in narodov pri dostopu do izobrazbe in znanja,
-industrijska politika sloni na zelenih in prelomnih tehnologijah in krožnem gospodarstvu, ki zagotavlja konkurenčno oskrbo z energijo in surovinami,
-socializacija migrantov in preprečevanje getov,
-ohranitev kulturnih razlik in edinstvenosti držav,
-neodvisno upravljana skupna evropska obramba, a povezana z Natom,
-prenova administracije EU,
-avtonomnost EU z zavezništvi z državami, ki delijo enake civilizacijske standarde na področju človekovih pravic in demokracije,
-oblikovanje Mladinske komisije in institucij EU, sestavljenih iz mladih,
-neposredne volitve kandidata za komisarja istočasno z volitvami poslancev v EP.

Na spletnih mestih STA uporabljamo spletne piškotke, potrebne za nemoteno delovanje vseh funkcionalnosti na straneh. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov na vseh spletnih mestih STA.

Želim izvedeti več