Primorski dnevnik praznuje 80 let

Primorski dnevnik je v Trstu začel izhajati 13. maja 1945, nekaj dni po izidu zadnje številke svojega predhodnika, Partizanskega dnevnika.

Edini dnevnik slovenske narodne skupnosti v Italiji že od začetka izhajanja v slovenskem jeziku poroča o dogajanju v Trstu, Gorici, Sloveniji in Furlaniji - Julijski krajini (FJK), pa tudi v Italiji in po svetu.

Vloga Primorskega dnevnika je pomembna, ker ohranja in razvija identiteto, pripadnost ter jezik na območju, poseljenem z različnimi narodi, je za STA danes dejal odgovorni urednik časnika Igor Devetak.

"Eden izmed naših ciljev je, da ostajamo sestavni del skupnosti Slovencev v Italiji, sestavni del življenja te manjšine, istočasno pa nagovarjamo tudi tiste bralce, ki se ne prepoznavajo v organizirani manjšini, ampak iščejo v Primorskem dnevniku predvsem verodostojen, zanesljiv informativni list, ki ga ustvarja kader s profesionalnim pristopom," je pojasnil.

Največji izziv za časnik odgovorni urednik vidi v digitalnem prehodu, okrepitvi prisotnosti tako na spletu kot na družbenih omrežjih. Za to bodo po njegovih besedah nujna nova organizacija dela, ustrezna kadrovska zasedba in pridobitev novih kompetenc.

Ob 80-letnici je Primorski dnevnik danes izšel s posebno prilogo. Na sedežu časnika v Trstu pa so jubilej obeležili tudi s slovesnostjo, na kateri so večnamensko dvorano poimenovali po nekdanjem novinarju dnevnika Albinu Bubniču in fotoreporterju Mariu Magajni.

Slovenska senatorka Tatjana Rojc je ob okrogli obletnici izpostavila, da je Primorski dnevnik že 80 let nenadomestljiv steber kulturne in družbene identitete slovenske skupnosti v FJK, da pa je tudi veliko več. Ob tem je v sporočilu za javnost izpostavila pomen časnika za družbo v deželi, med drugim kot lakmusovega papirja pravic in svoboščin v času, ko tehnologija in drugi zunanji dejavniki negativno vplivajo na korektno, strokovno in neodvisno poročanje.