Umrl je papež Frančišek, zagovornik odrinjenih in ranljivih

Papež Frančišek je umrl na velikonočni ponedeljek v svoji rezidenci v Hiši sv. Marte v Vatikanu. Njegovo smrt je oznanil kardinal Kevin Farrell, komornik apostolske zbornice.

"Dragi bratje in sestre, z globoko žalostjo moram oznaniti smrt našega svetega očeta Frančiška. Danes zjutraj ob 7.35 se je rimski škof Frančišek vrnil domov k Očetu," je sporočil Farrell. "Njegovo celotno življenje je bilo posvečeno služenju Gospodu in njegovi Cerkvi," je dodal.

Frančišek je še dan prej, na velikonočno nedeljo, na Trgu sv. Petra pred več tisoč verniki podelil blagoslov mestu in svetu. Po končani poslanici se je papež, ki je še vedno okreval po pljučnici, v papeškem avtomobilu zapeljal po trgu in kljub očitni utrujenosti mahal navzočim vernikom.

Papež Frančišek je sicer imel v zadnjih letih več zdravstvenih težav. Februarja so ga sprejeli v bolnišnico zaradi pljučnice, zaradi česar je bil več kot mesec dni v bolnišnici. Zaradi okrevanja po bolezni se je v zadnjem času le redko pojavil v javnosti, nazadnje prav v nedeljo.

S smrtjo Frančiška se v skladu s tradicijo začenja proces žalnih in pogrebnih slovesnosti, ki bodo dosegle vrhunec z zborom konklava kardinalov, ki bo izvolil njegovega naslednika.

Pogreb Frančiška bo po navedbah Vatikana v devetih dneh, konklave za izvolitev njegovega naslednika pa v enem mesecu.

Med verniki, ki so se začeli zgrinjati na Trg sv. Petra v Rimu, kjer so še na velikonočno nedeljo videli in pozdravili papeža, vladajo pretresenost, nejevera in žalost.

Frančiška, ki je za časa svojega pontifikata zagovarjal skromnost ter odločno zavračal blišč in razkošje v Cerkvi, bodo v skladu z novimi pravili, ki jih je sam uvedel, pokopali v preprostejšem obredu.

Za razliko od mnogih njegovih predhodnikov zadnje počivališče Frančiška ne bo v Baziliki svetega Petra. Frančišek je namreč izrazil željo, da bi bil pokopan v baziliki Marije Snežne v Rimu.

Ob smrti so se Frančišku poklonili številni italijanski in svetovni voditelji ter cerkveni predstavniki. Po besedah italijanske premierke Giorgie Meloni je svet izgubil velikega človeka, a je prepričana, da bo njegova dediščina živela dalje. Tudi predsednik Italije Sergio Mattarella je poudaril pomen nadaljnjega prizadevanja za cilje papeža, ki je s svojim naukom obujal solidarnost med ljudmi kot tudi mednarodno sodelovanje in mir.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je zapisala, da je s ponižnostjo in ljubeznijo navdihoval milijone. Številni, tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Olaf Scholz, so izpostavili njegova prizadevanja za ranljive ter dialog.

Bela hiša je na omrežju X objavila sporočilo: "Počivaj v miru, papež Frančišek," in ga pospremila s fotografijami srečanja papeža s predsednikom Donaldom Trumpom in podpredsednikom JD Vanceom. Vance, ki se je v nedeljo v Vatikanu na kratko srečal s Frančiškom, se mu je poklonil tudi v ločenem zapisu.

V njegovi domovini Argentini so po smrti Frančiška razglasili sedemdnevno žalovanje.

Na smrt papeža Frančiška se je odzval tudi slovenski politični vrh. "Njegov glas za mir in pravičnost je navdihnil na milijone ljudi," je med drugim zapisala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Premier Robert Golob je zapisal, da je bil Frančišek vest sveta, zunanja ministrica Tanja Fajon pa ga je označila za izjemnega papeža in velikega človeka.

V Slovenski škofovski konferenci (SŠK) so ob smrti papeža Frančiška izpostavili njegovo nesebično služenje Cerkvi in človeštvu. "Cerkev je vodil s sočutnim srcem, neutrudno oznanjal evangeljsko veselje in spodbujal k življenju po načelih ljubezni in pravičnosti," so zapisali.

Argentinec Jorge Mario Bergoglio se je rodil 17. decembra 1936 v Buenos Airesu kot sin potomcev italijanskih priseljencev. Po odstopu papeža Benedikta XVI. je bil 13. marca 2013 kot prvi jezuit izvoljen za papeža.

Postal je prvi papež iz Latinske Amerike, prvi Neevropejec na tem položaju po več kot tisoč letih in prvi, ki si je izbral ime Frančišek.

V svojem pontifikatu je v Cerkev vnesel več socialne pravičnosti, reformiral rimsko kurijo in vatikanske finance, lotil se je tudi vprašanja spolnih zlorab. Te poteze so prvemu jezuitu na čelu Cerkve prinesle priljubljenost med verniki, a tudi nasprotnike v kuriji.

Predvsem zaradi njegovih zdravstvenih težav v zadnjih letih se je ugibalo, da bi morda lahko odstopil iz zdravstvenih razlogov, tako kot njegov predhodnik Benedikt XVI, vendar je Frančišek ta ugibanja vztrajno zavračal.

Po njegovi smrti se po poročanju tujih tiskovnih agencij zastavlja vprašanje, v katero smer bo naslednji papež popeljal Katoliško cerkev. Možno je, da se bodo Frančiškove teološke in socialne ideje nadaljevale tudi v prihodnje. Od več kot 130 kardinalov, ki imajo volilno pravico v konklavu, jih je Frančišek osebno izbral dobro polovico.