Na posvetu opozorili na pomen varovanja kmetijskih zemljišč na obmejnih območjih
Ljubljana, 14. aprila - Pristojni bi morali varovanju kmetijskih zemljišč in naselitvene strukture na obmejnih območjih posvetiti večjo pozornost ter preprečiti, da ta zemljišča kupujejo tuji državljani. Obmejna kmetijska zemljišča imajo namreč strateški državni interes in so temeljni vir prehranske varnosti, je bilo slišati na današnjem posvetu v državnem svetu.
Ohranjanje podeželskega načina življenja je pomembno tudi z vidika varstva ter ohranjanja narave in kulturne dediščine, je v uvodnem nagovoru poudaril predsednik državnega sveta Marko Lotrič. Spomnil je, da je komisija DS za kmetijstvo večkrat opozorila, da je prekomerno prehajanje lastništva kmetijskih zemljišč v roke tujih državljanov škodljivo tako z vidika prehranske varnosti kot tudi z vidika ohranjanja narodne identitete.
"Zaradi omejene razpoložljivosti kmetijskih površin in njihovega strateškega pomena sta nujna skrbno upravljanje ter zaščita teh zemljišč pred spremembami namembnosti in prekomernim prehajanjem lastništva na tuje subjekte. Kmetje, ki obdelujejo zemljo na obmejnih območjih, so branik ozemeljske celovitosti, zato bi morali pristojni proučiti možnosti za dodatne zakonodajne ukrepe, ki bi omogočili boljšo zaščito kmetijskih in drugih zemljišč na obmejnem področju," je Lotrič pozval na posvetu z naslovom Varstvo kmetijskih zemljišč in naselitvene strukture na obmejnih območjih ter v zamejstvu kot temelj nacionalne varnosti in narodne prihodnosti.
"Ali sploh še hočemo zaščititi slovensko zemljo, njenega lastnika ob meji?" se je vprašal predsednik komisije DS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Branko Tomažič. Po njegovem se kot narod premalo zavedamo pomena državotvornosti, narodne zavesti in domoljubja, kar se kaže tudi v pomanjkanju ukrepov za zaščito kmetijskih zemljišč pred tujim kapitalom.
Tomažič je mnenja, da bi moral imeti Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS zakonsko dolžnost odkupa vseh strateško pomembnih zemljišč, država pa bi morala zagotoviti učinkovit nadzor nad vsemi postopki prodaje kmetijskih zemljišč.
Namestnik generalnega direktorja Geodetske uprave RS Franc Ravnihar je predstavil evidentiranje nepremičnin ter njihovo dejansko in namensko rabo v Sloveniji. Podatkov o državljanstvu kupcev na upravi nimajo, zato se zanašajo na naslov lastnika, pri čemer podatki o fizičnih osebah kažejo, da je bila med letoma 2008 in 2025 velika večina kupcev kmetijskih zemljišč v 10-kilometrskem pasu ob meji slovenskih. Ti so kupili več kot 38.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, medtem ko so jih tuji kupci skupno kupili 568 hektarjev.
Da je ena izmed primarnih nalog Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS povečevanje lastniškega deleža države na področju kmetijskih zemljišč v obmejnem pasu, je izpostavila njegova direktorica Irena Tušar. Med letoma 2014 in 2024 je sklad v 10-kilometrskem obmejnem pasu kupil 2451 hektarjev zemljišč, prodal pa jih je 126 hektarjev, je navedla. Dodala je, da so lani 55 hektarjev kmetijskih površin dali v zakup osebam s prebivališčem izven Slovenije.
"Sklad bo tudi v prihodnje dosledno uresničeval svojo strategijo in vladne strateške dokumente s tega področja," je poudarila Tušar. Hkrati je opozorila, da sklad razpolaga z javnimi sredstvi, zato je dolžan ravnati gospodarno. Si pa v skladu po njenih besedah želijo, da bi za potrditev usmeritev k nakupom v obmejnem pasu pridobili nove usmeritve države, s čimer bi nadomestili 14 let star sklep.
Profesor Stane Granda z Zgodovinskega inštituta Milka Kosa je medtem opozoril na izostanek resno premišljene kmetijske politike v Sloveniji. Treba je podpreti malega kmeta, da bo lahko kupoval zemljo in gospodaril, kmetu pa je tudi treba dati veljavo, je dejal.
Nekdanji podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik je menil, da je državna politika na področju kmetijskih zemljišč nerazumna. Kot je dejal, kmetijskih zemljišč ne izgubljamo le s prekomerno pozidavo, ampak se je nekaterim državnim zemljiščem država sama odrekla. Prav tako se mu zdi problematično, da se v Sloveniji, kljub temu da je naša država med najbolj gozdnatimi v EU, vseeno ovira povečevanje kmetijskih površin na račun zaraščenih nekdanjih kmetijskih površin.
Da se slovensko narodno ozemlje ob nakupih s strani sosedov še vedno krči, je poudaril publicist Borut Korun. "To je mogoče tudi zato, ker je slovenska politika iz ustave brisala 68. člen, ki je do takrat prepovedoval nakup slovenske zemlje in nepremičnin s strani tujcev," je izpostavil.
Predsednik Narodnega sveta Koroških Slovencev Nanti Olip pa je poudaril, da je varstvo kmetijskih zemljišč in naselitvene strukture strateškega pomena.