Pregled - Slovenija, 31. 3. (ponedeljek)

LJUBLJANA - SDS je v DZ vložila zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o dodatku za izjemne dosežke umetnikov, podprto z več kot 47.000 podpisi volivcev. Prvopodpisani pod pobudo, poslanec SDS Andrej Hoivik je prepričan, da bodo na referendumu, za katerega pričakujejo, da bo v maju, zbrali potrebnih več kot 340.000 glasov proti. V referendumsko kampanjo se bodo vključili tudi v NSi, stranka Demokrati pa v njej ne bo sodelovala. Po mnenju Levice je zahteva za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu o dodatku za izjemne dosežke umetnikov sramota za SDS, ki si je upal iti tako daleč v poniževanju dela umetnikov, v SD pa so v zapisali, da je gonja proti slovenski kulturi in kulturnikom stalna praksa SDS.

LJUBLJANA - Nacionalni preiskovalni urad je podal kazensko ovadbo zoper tri fizične osebe in eno pravno osebo zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti ter zoper eno fizično osebo zaradi ponarejanja listin pri nakupu stavbe za potrebe sodstva na Litijski, so za STA sporočili z Generalne policijske uprave. Ovadili naj bi nekdanjega generalnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Uroša Gojkoviča, nekdanjega vodjo projekta nakupa sodne stavbe Simona Starčka, primorskega podjetnika Sebastjana Vežnaverja in pooblaščeno cenilko Bredo Zorko. Na ministrstvu za pravosodje pozdravljajo napredek pri preiskavi, ministrica Andreja Katič pa opozarja, da je ključno, da organi pregona čim prej opravijo svoje delo ter da zgodba dobi epilog na sodišču.

LJUBLJANA - Socialni partnerji še niso podpisali dogovora o predlogu pokojninske novele, kot je bilo napovedano, minister za delo Luka Mesec je napovedal, da bo podpis dogovora predvidoma v sredo. Ob tem je priznal, da je bilo usklajevanje dogovora bolj naporno, kot so pričakovali. Podpis je bil prejšnji teden po uspešno zaključenih pogajanjih o prenovi pokojninskega sistema predviden za ponedeljek, a so vlada in socialni partnerji še usklajevali zadnje podrobnosti. Na skoraj štiriurni seji so usklajevali 12 točk dogovora.

LJUBLJANA - Cene življenjskih potrebščin so se marca na letni ravni zvišale za dva odstotka, potem ko je bila inflacija februarja 1,6-odstotna. V mesečni primerjavi je bila inflacija marca 0,6-odstotna, je sporočil statistični urad. K letni inflaciji je največ prispevala podražitev hrane in brezalkoholnih pijač. Na mesečno inflacijo pa so najbolj vplivale višje cene oblačil in obutve. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila marca 2,2-odstotna, mesečna inflacija pa 0,8-odstotna. Februarja je bila medletna inflacija po tem indeksu 1,9-odstotna.

LJUBLJANA - Javnofinančni primanjkljaj je lani dosegel 597 milijonov evrov oz. 0,9 odstotka BDP, kar je nekaj več kot milijardo evrov oz. 1,7 odstotne točke po deležu BDP manj kot v letu 2023. Primanjkljaj so ustvarili državni proračun in občine, sklada socialne varnosti, torej pokojninska in zdravstvena blagajna, pa sta leto končala s presežkom. Tudi javni dolg se je kljub nominalnemu povišanju v deležu BDP znižal. S 44,895 milijarde evrov se je v primerjavi s koncem leta 2023 nominalno zvišal za 1,156 milijarde evrov, relativno glede na BDP pa se je znižal za 1,4 odstotne točke.

LJUBLJANA - Ministrstvo za solidarno prihodnost želi z zakonskimi rešitvami, katerih osnutek je od petka v javni obravnavi, v 10 letih omogočiti gradnjo 20.000 javnih najemnih stanovanj, za kar bo iz proračuna na voljo 100 milijonov evrov letno. Financiranje se je izkazalo za eno glavnih ovir, je povedal minister Simon Maljevac. S posebnim zakonom je predvideno, da bo okoli 75 milijonov evrov letno namenjenih republiškemu skladu za gradnjo v lastni režiji ali za sofinanciranje projektov občin. Okoli 25 milijonov pa bi šlo SID banki za subvencioniranje obrestne mere za poceni posojila. V noveli stanovanjskega zakona pa naj bi med drugim z zvišanjem neprofitne najemnine zagotovili dovolj sredstev za vzdrževanje stanovanj, zvišanje bi pokrili s subvencijami države in občin, ter uvedli spremembe pri razpisih za neprofitna stanovanja.

ASTANA - Predsednica republike Nataša Pirc Musar je na obisku s kazahstanskim predsednikom Kasimom-Žomartom Tokajevom podpisala izjavo o sodelovanju med državama. Kazahstan je za Slovenijo najpomembnejši partner v Srednji Aziji, je ob tem na družbenem omrežju X zapisala predsednica. Pirc Musar bo z močno gospodarsko delegacijo in zunanjo ministrico Tanjo Fajon v Kazahstanu še v torek.

LONDON - Notranji minister Boštjan Poklukar se je udeležil vrha o varnosti meja in organiziranem kriminalu na področju migracij. Kot je poudaril, kljub številnim pobudam tihotapljenje migrantov ostaja pereč izziv, ki ga je treba tudi v prihodnje obravnavati kontinuirano in v partnerskem sodelovanju. Ob robu konference je opravil kratke pogovore z britansko notranjo ministrico Yvette Cooper, komisarjem za notranje zadeve in migracije Magnusom Brunnerjem ter ministri Italije, Španije, Litve, Češke, Avstrije, Nemčije in Finske.

LJUBLJANA - Računsko sodišče je v revizijah pravilnosti financiranja volilnih kampanj za lanske evropske volitve izreklo pozitivno mnenje štirim organizatorjem kampanje, Gibanju Svobodi, NSi, SD in Levici. Štiri stranke - SDS, DeSUS in Dobra država, Vesna ter Resni.ca so prejele mnenje z zadržkom. Negativno mnenje pa je prejela SLS. Na podlagi revizij so organizatorji kampanj upravičeni do delnega povračila stroškov v znesku nekaj več kot 196.000 evrov.

LJUBLJANA - Začel se je prenos posmrtnih ostankov iz prikritega grobišča Jama pod Macesnovo gorico iz kleti kočevske komunale v državno kostnico v Škofji Loki, je povedal minister za obrambo Borut Sajovic. S tem je po mnenju predsednice republike Nataše Pirc Musar zagotovljena vsaj začasna dostojna hramba teh žrtev do določitve trajnega mesta pokopa. Z odločitvijo se ne strinjajo v vladni komisiji za reševanje vprašanja prikritih grobišč, ki jo vodi Jože Dežman. Kot je zapisal, so bili na lanskem srečanju pri predsednici republike svojci umrlih in predstavniki Katoliške cerkve soglasni, da se ne strinjajo s prenosom posmrtnih ostankov iz ene začasne lokacije na drugo začasno lokacijo, dokler ne bo odločeno o kraju, načinu in času dokončnega pokopa.

LJUBLJANA - Poslanec Svobode Miroslav Gregorič je bil do januarja letos prokurist v zobozdravstvenem podjetju Cyclopet, a tega ni prijavil pristojnim institucijam, je poročala TV Slovenija. Sam trdi, da se tega, ali je dejavnost prijavil, ne spomni, Komisija za preprečevanje korupcije pa opozarja, da sta funkciji nezdružljivi.

LJUBLJANA - Madžarska bančna skupina OTP, lastnica nekdanje Nove KBM in SKB banke, je v Sloveniji lani povečala čisti dobiček za 11 odstotkov na 311,4 milijona evrov. Prihodki skupine so se povečali s 587 milijonov na 654 milijonov evrov. Čisti obrestni prihodki skupine so lani znašali 494,2 milijona evrov, kar je 3,8 odstotka več kot predlani. Čista obrestna marža skupine se je povečala s 3,18 odstotka na 3,31 odstotka. Kljub zahtevnim poslovnim razmeram, zaznamovanim z nizko gospodarsko rastjo in padajočimi obrestnimi merami, je OTP Skupina Slovenija lani poslovala dobro, so sporočili.

LJUBLJANA - Finančna uprava je zavezancem po pošti na dom poslala prvi paket informativnih izračunov dohodnine za leto 2024. V njem so izračuni za tiste, ki ne uveljavljajo olajšave za vzdrževane družinske člane ter nimajo dohodkov od opravljanja dejavnosti ali katastrskega dohodka. Paket se nanaša na 939.467 zavezancev. Od tega je 143.154 zavezancev z doplačili in 349.141 z vračili. Skupni znesek doplačil znaša 40,4 milijona evrov, vračil pa 89,5 milijona evrov. Povprečni znesek doplačila znaša 282 evrov, povprečni znesek vračila pa 256 evrov. Sveženj za ostale zavezance bo sledil 30. maja.

LJUBLJANA - Na 25. Festivalu neodvisnega filma je grand prix festivala prejel dokumentarni film Gram srca režiserja Jana Cvitkoviča. Posebne omembe so prejeli igrana filma Lev Berger režiserja in scenarista Jana Fabrisa in Pobeg Ane Marije Hauko ter dokumentarna filma Po dežju režiserja Maja Hrena in Kam se je odneslo hlod režiserke Tare Caruso Bizjak. Strokovno žirijo so sestavljali scenaristka Ana Lasić, režiser Vid Hajnšek ter srbski režiser in animator Miloš Tomić. V tekmovalni program je selektor Martin Draksler uvrstil 21 filmov, med njimi tri celovečerce in dva srednjemetražna filma.