Pregled - svet, 25. 3. (torek)

WASHINGTON/KIJEV/MOSKVA - Na ločenih pogovorih v Savdski Arabiji sta se Rusija in Ukrajina strinjali, da bosta zagotovili varno plovbo v Črnem morju, je sporočila Bela hiša. Kot so dodali, bodo ZDA ob tem Rusiji pomagale obnoviti dostop do svetovnega trga za njene kmetijske proizvode. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je kritično odzval na to odločitev, pozdravil pa je del dogovora o zagotavljanju varne plovbe v Črnem morju in 30-dnevni prekinitvi napadov na energetske objekte. Zagotovil je, da se bo Kijev držal svojih zavez. Rusija medtem za uveljavitev dogovora o zagotovitvi varne plovbe zahteva odpravo zahodnih sankcij proti ruskim bankam, ki sodelujejo pri mednarodni trgovini s kmetijskimi pridelki in proizvodi ter gnojili, in ponovno popolno vključitev v sistem Swift.

WASHINGTON - ZDA je v ponedeljek pretreslo razkritje, da je bil odgovorni urednik revije Atlantic Jeffrey Goldberg marca pomotoma dodan v skupinski klepet na aplikaciji Signal, v katerem so predstavniki ameriške vlade, pristojni za nacionalno varnost, načrtovali napade na Jemen. Bela hiša je zanikala, da bi razpravljali o vojnih načrtih ali zaupnih informacijah, enako je zatrdil tudi obrambni minister ZDA Pete Hegseth. Predsednik Donald Trump je izjavil, da še naprej zaupa svetovalcu za nacionalno varnost Miku Waltzu, ki je v skupino domnevno pomotoma vključil Goldberga, in da je Waltz "dobil lekcijo".

WASHINGTON - Direktor ameriške obveščevalne agencije Cia John Ratcliffe je na zaslišanju v ameriškem senatu za obveščevalno polomijo s komunikacijo vladnih uradnikov preko aplikacije Signal, v katero so vključili tudi novinarja, obtožil prejšnjo vlado demokratskega predsednika Joeja Bidna. Ta je Signal sprejela kot dovoljen način komuniciranja znotraj Cie. Demokrati so uhajanje podatkov označili za "površno in nesposobno" ter pozvali odgovorne, naj se opravičijo.

BERLIN - Nemški parlament je na ustanovni seji za svojo novo predsednico izvolil poslanko krščanskih demokratov (CDU) Julio Klöckner, ki je prejela 382 od 622 oddanih glasov. Nekdanja ministrica za kmetijstvo je zagotovila, da bo izvajala svojo funkcijo nepristransko, mirno in brez zadržkov. Pred tem je poslanec Levice Gregor Gysi, ki je kot poslanec z najdaljšim stažem vodil sejo, pozval k medsebojnemu spoštovanju različnih stališč.

BREMEN - V Nemčiji se je začelo sojenje 66-letni nekdanji pripadnici skrajno leve teroristične skupine Frakcija Rdeče armade (RAF) Danieli Klette, ki je obtožena poskusa umora, nedovoljene posesti orožja ter poskusa in izvedbe oboroženega ropa s hujšimi posledicami. Sojenje spremljajo okrepljeni varnostni ukrepi, med drugim sodišče varujejo oboroženi policisti. Sojenje bo predvidoma trajalo okoli dve leti, zaslišali pa bodo 12 prič.

ISTANBUL/ANKARA - Sodišče v Turčiji je odredilo pripor za sedem pridržanih novinarjev, ki so poročali o množičnih protestih, ki jih je minuli teden sprožila aretacija župana Istanbula Ekrema Imamogluja. V povezavi z demonstracijami je sicer turška policija doslej aretirala več kot 1400 ljudi. Oblasti v turški prestolnici so podaljšale prepoved protestov do 1. aprila, kljub temu pa se tako v Ankari in Istanbulu kot drugod po državi napovedujejo novi protesti.

GAZA/TEL AVIV - Izraelska vojska nadaljuje napade na Gazo, v katerih je bilo danes ubitih najmanj 14 ljudi, je sporočila civilna zaščita v palestinski enklavi. Izraelska vojska je medtem zatrdila, da je bil v ponedeljek ubiti novinar katarske medijske hiše Al Jazeera ostrostrelec gibanja Hamas, izraelski predsednik Jicak Hercog pa je opozoril, da mora prednostna naloga Izraela ostati vrnitev talcev.

DAMASK/NEW YORK - Izraelska vojska je izvedla napad na vojaški oporišči v osrednji Siriji. Z jugozahoda države medtem prihajajo poročila o najmanj petih smrtnih žrtvah obstreljevanja izraelskih sil, ki po menjavi oblasti v Damasku vztrajajo na novozasedenih ozemljih. V Varnostnem svetu ZN je bilo slišati opozorila, da izraelski zračni napadi povečujejo varnostne izzive v Siriji, in da je zaradi zadnjega vala nasilja iz države pobegnilo 21.000 ljudi.

KOEBENHAVN/NUUK - Grenlandska vlada je v ponedeljek zatrdila, da ni povabila nobenih predstavnikov ZDA, niti na zasebni niti na uradni obisk. Tako se je odzvala na izjavo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo ameriška delegacija ta teden obiskala Grenlandijo na njihovo povabilo. Odzvala se je tudi danska premierka Mette Frederiksen in poudarila, da gre za nesprejemljiv pritisk na Grenlandijo in Dansko.

WASHINGTON - Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz blaga iz vseh držav, ki kupujejo nafto in plin iz Venezuele. Ukrep bi med drugimi lahko prizadel Kitajsko in Indijo. Kitajska je nato danes obtožila ZDA, da se vmešavajo v notranjo politiko Venezuele, Kanado pa, da resno škoduje interesom v trgovinskem sporu.

BRUSELJ/BEOGRAD - Srbski predsednik Aleksandar Vučić se na delovni večerji v Bruslju pogovarja s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo. Pred tem se je v Beogradu sestal s posebnim predstavnikom EU za dialog med Beogradom in Prištino Petrom Soerensenom ter v pogovoru izrazil zaskrbljenost zaradi položaja Srbov na Kosovu, Prištino pa obtožil zaviranja dialoga.

SARAJEVO/TEL AVIV - Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je z letalom srbske vlade preko Beograda odpotoval v Izrael, kjer se bo udeležil dvodnevne konference proti antisemitizmu. Skušal naj bi dobiti izraelsko podporo za svoja stališča in ustvariti pogoje za pogajanja. Obmejna policija BiH medtem preiskuje, kako je lahko nemoteno prečkal državno mejo, čeprav je sodišče BiH zanj izdalo nalog za aretacijo zaradi suma napada na ustavni red.

DUNAJ - Avstrijsko vrhovno sodišče je v prizivnem postopku potrdilo krivdo nekdanjega ministra za finance Karl-Heinza Grasserja zaradi poneverbe in prejemanja okoli 9,6 milijona evrov podkupnin pri prodaji javnih stanovanj. Je pa zaradi trajanja postopka za nekdanjega ministra iz stranke svobodnjakov (FPÖ) znižalo kazen s prvotnih osem na štiri leta ter ga oprostilo ponarejanja dokazov.

NEW YORK/KARTUM - Združeni narodi so obsodili napade na civiliste v Sudanu, kjer že skoraj dve leti divja državljanska vojna med vojsko in paravojaškimi Silami za hitro podporo (RSF). Za enega zadnjih napadov na tržnico v kraju Turah na severu regiji Darfur, ki naj bi po nekaterih ocenah zahteval več sto življenj civilistov, naj bi bila odgovorna vojska. Pri ZN so obsodili tudi stopnjevanje napadov na naseljena območja po vsej državi.

ŽENEVA - V Jemnu je podhranjenih polovica otrok, mlajših od pet let, je opozoril Sklad Združenih narodov za otroke (Unicef). Od tega jih več kot 537.000 trpi zaradi hude akutne podhranjenosti, ki je mučna in življenjsko nevarna ter jo je mogoče v celoti preprečiti, je izpostavil predstavnik Unicefa v Jemnu. Izpostavil je še, da preživetje več kot polovice prebivalstva te države odvisno od humanitarne pomoči, medtem ko so se cene hrane od leta 2015 povečale za 300 odstotkov.

TEL AVIV - Palestinskega režiserja in enega od treh režiserjev z oskarjem nagrajenega dokumentarca Edina zemlja Hamdana Balala so po ponedeljkovi aretaciji na zasedenem Zahodnem bregu izpustili, je na enem od družbenih omrežij sporočil njegov filmski kolega Juval Abraham. Balal naj bi noč v izraelskem vojaškem oporišču preživel vklenjen, pred tem naj bi ga izraelski naseljenci tudi pretepli.

PARIZ - Ikona francoskega filma Gerard Depardieu je ob današnjem drugem dnevu sojenja za spolni napad pred sodiščem v Parizu priznal, da se je dotaknil ene od tožnic, hkrati pa zanikal, da je šlo za namerno otipavanje. Kot je še povedal, nima navade, da bi otipaval ženske. Gibanje #jaztudi pa je označil za "vladavino terorja". 76-letnega Depardieuja je približno 20 žensk obtožilo neprimernega vedenja, vendar je to prvi primer, da je prišlo tudi do sodnega procesa.

BRUSELJ - Predstavniki Evropskega parlamenta in držav članic EU so se po dolgotrajnih pogajanjih dogovorili o novih pravilih za vozniška dovoljenja. Med novostmi sta mobilno oz. digitalno vozniško dovoljenje in najmanj dveletna poskusna doba za nove voznike. S posodobitvijo direktive EU naj bi izboljšali prometno varnost v uniji, kjer na cestah vsako leto umre skoraj 20.000 ljudi.