Gimnazija v Monoštru edina na Madžarskem s poukom slovenščine

Monošter, 22. marca - Gimnazija v Monoštru je edina srednja šola na Madžarskem, ki nudi pouk slovenskega jezika. Uvedli so ga leta 1968, od šolskega leta 1989/1990 pa je slovenščina vključena v pedagoški program tudi kot narodnostni jezik. Trenutno se slovensko uči 14 dijakov, med njimi dva Madžara.

Madžarska, Monošter. Gimnazija Mihálya Vörösmartyja v Monoštru je edina srednja šola na Madžarskem, ki omogoča učenje slovenskega jezika že od leta 1968, od leta 1989 je slovenščina vključena v pedagoški program kot narodnostni jezik. Foto: Vida Toš/STA

Madžarska, Monošter.
Gimnazija Mihálya Vörösmartyja v Monoštru je edina srednja šola na Madžarskem, ki omogoča učenje slovenskega jezika že od leta 1968, od leta 1989 je slovenščina vključena v pedagoški program kot narodnostni jezik.
Foto: Vida Toš/STA

Monošter, gimnazija. Učiteljica slovenščine na monoštrski gimnaziji Regina Labritz in dijakinja monoštrske gimnazije Zora Kiss, ki se uči slovensko. Foto: Vida Toš/STA

Monošter, gimnazija.
Učiteljica slovenščine na monoštrski gimnaziji Regina Labritz in dijakinja monoštrske gimnazije Zora Kiss, ki se uči slovensko.
Foto: Vida Toš/STA

Madžarska, Monošter. Učiteljica slovenščine na monoštrski gimnaziji Regina Labritz je pojasnila, da se pri pouku osredotočajo na slovnico, literaturo in širjenje besednega zaklada, velik poudarek pa je tudi na pogovorni praksi. Pouk slovenskega jezika v gimnaziji. Foto: Vida Toš/STA

Madžarska, Monošter.
Učiteljica slovenščine na monoštrski gimnaziji Regina Labritz je pojasnila, da se pri pouku osredotočajo na slovnico, literaturo in širjenje besednega zaklada, velik poudarek pa je tudi na pogovorni praksi.
Pouk slovenskega jezika v gimnaziji.
Foto: Vida Toš/STA

Po besedah ravnateljice Eve Balogh gimnazija spodbuja učenje slovenščine. "Radi promoviramo pouk slovenskega jezika, želimo si, da se zanj odloči čim več naših dijakov (...). Če se nekdo odloči za slovenščino, se mu lahko odpre svet. Po drugi strani pa je za nas pomembno ohranjanje narodnostnega izročila. Želimo namreč, da dijaki slovenskega porekla ne bi pozabili svojega jezika in kulture," je dejala.

Slovenščine se lahko učijo kot narodnostni jezik ali pa kot tuji jezik. Tedensko imajo pet ur učenja jezika in eno uro spoznavanja slovenske kulture.

Učiteljica slovenščine na gimnaziji Regina Labritz je novinarjem pojasnila, da se pri pouku osredotočajo na slovnico, literaturo in širjenje besednega zaklada, velik poudarek pa je tudi na pogovorni praksi. "Na urah se ukvarjamo s slovnico, malo tudi z literaturo, največ pa se pogovarjamo in širimo besedni zaklad. Pri spoznavanju slovenstva se ukvarjamo z zgodovino in geografijo Slovenije ter Porabja," je dejala.

Dijakinja Zora Kiss se je za učenje slovenščine odločila zaradi družinskih korenin in želje po spoznavanju jezika. "Moja babica je Slovenka, živimo v Porabju in slovenski jezik mi je zelo všeč. Doma žal nismo govorili slovensko, za kar mi je zdaj žal, ker bi tako bolje obvladala jezik," je dejala.

Dijaki se udeležujejo tudi tekmovanj iz slovenskega jezika, lahko opravljajo jezikovni izpit na ravni B2 ali C1 ter sodelujejo pri projektih, kot sta mladinska poletna šola in slovenski kulturni dogodki.

Gimnazija Mihalya Vörösmartyja v Monoštru je bila ustanovljena leta 1893 kot Madžarska kraljevska državna gimnazija. Vse do ustanovitve gimnazije v Murski Soboti je bila prva srednja šola z gimnazijskim programom v nekdanji Slovenski krajini, kot so imenovali slovensko govoreče območje Železne in Zalske županije v tedanji Kraljevini Ogrski.

Danes gimnazija sodeluje z več slovenskimi ustanovami, med drugimi z Državno slovensko samoupravo, Zvezo Slovencev na Madžarskem in slovenskim generalnim konzulatom v Monoštru.

vit/np/vb
© STA, 2025

Na spletnih mestih STA uporabljamo spletne piškotke, potrebne za nemoteno delovanje vseh funkcionalnosti na straneh. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov na vseh spletnih mestih STA.

Želim izvedeti več