Predlog novele zakona o vrtcih v javni obravnavi

Predlog novele zakona o vrtcih, ki je nastal na podlagi posebne delovne skupine vlade za pripravo izhodišč glede romske tematike, naslavlja ključne izzive romske skupnosti in vključuje ukrepe za izboljšanje življenjskih pogojev in enakopravni vključitvi romske skupnosti v družbo. Med izhodišči za pripravo ukrepov v predšolski vzgoji je predvideno tudi obvezno vključevanje romskih otrok v vrtec eno leto pred vstopom v šolo.

Predlog novele zakona tako vnaša novo določbo, ki zavezuje občine, na območju katerih se nahajajo evidentirana romska naselja, da spremljajo in spodbujajo vključevanje otrok, pripadnikov romske skupnosti, v vrtce. Občina določi, kateri vrtci na njenem območju so dolžni organizirati krajši program v obsegu 240 ur.

Če starši otroka, ki bo do konca koledarskega leta dopolnil starost 5 let, do 30. septembra ne vpišejo v nobenega od programov vrtca, predlog novele predvideva, da pristojna služba občine o tem obvesti pristojni center za socialno delo.

Predlog novele zakona prinaša tudi nekatere druge ukrepe, med njimi novosti pri plačilih staršev za vrtec. Predlog vzpostavlja podlago za plačilo staršev tudi v vrtcih, ki delujejo v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. Osnova za plačilo je povprečna cena programa za druge enako stare otroke, ki jo vsako leto objavi ministrstvo in velja za celotno šolsko leto. S to rešitvijo se namreč vzpostavlja enak položaj vseh staršev, ki imajo otroke vključene v kateri koli program vrtca, pojasnjuje ministrstvo.

Pri financiranju zasebnega vrtca s koncesijo pa snovalci zakona predlagajo le en model za financiranje, to je podelitev koncesije. Nova rešitev tako vnaša v sistem pristojnost občine, da glede na potrebe po zagotovitvi zadostnega števila prostih mest v vrtcih sama odloči o podelitvi koncesije zasebnemu vrtcu. Ta ne sme biti krajša od desetih let. Ob morebitnem zmanjšanju števila otrok v javnem vrtcu, pa občina koncesije ne bo razpisala.

Veljavna ureditev namreč določa dva modela financiranja zasebnih vrtcev, in sicer na podlagi koncesije, ki jo podeli občina po zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ter na podlagi zakona o vrtcih, ki opredeljuje pogoje financiranja iz občinskih proračunov v višini 85 odstotkov sredstev na vključenega otroka, ki bi jih sicer občina zagotavljala otroku, če bi bil vključen v javni vrtec.

Predlog novele še naprej ohranja pristojnost občine, da odloča o povečanju števila otrok v oddelkih javnih vrtcev za največ dva otroka. Pri čemer pa je treba upoštevati tudi specifične situacije, v katerih bi povečano število otrok ogrozilo kvalitetno izvajanje programa.

Predlagane spremembe se nanašajo tudi na delovanje vrtcev ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah. O tem odloča minister, pristojen za predšolsko vzgojo. V preteklosti, ko je prišlo do izrednih razmer zaradi epidemije koronavirusa ali do elementarnih nesreč, denimo poplave v letu 2023, se je kot pomanjkljivost o tem, kdo odloča o delovanju vrtcev v takih razmerah, pokazala odsotnost konkretne pravne podlage, še piše v obrazložitvi zakona.

Novela zakona bo začela veljati petnajsti dan po objavi v uradnem listu, razen določbe, ki se nanaša na financiranje stroškov dela iz državnega proračuna za zaposlene v vrtcih na delovnih mestih romski pomočnik in vzgojitelj v prilagojenem programu, ki se začne uporabljati s 1. septembrom 2027.