Pregled - svet, 6. 3.

BRUSELJ - Voditelji držav članic EU so se sestali na izrednem zasedanju v Bruslju, v ospredju katerega je podpora Ukrajini. Zasedanja se je udeležil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki se je zahvalil Evropejcem za močno podporo Ukrajini. Voditeljem držav članic EU je predstavil korake, ki so po mnenju Kijeva potrebni za mir v Ukrajini. Pozval jih je k podpori na tej poti. Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je zatrdil, da bo Evropa še naprej stala ob strani Kijevu, medtem ko bo okrepila svoje obrambne zmogljivosti. Predsednica Evropske komisije von der Leyen pa je dejala, da se Evropa po njenih besedah sooča z jasno nevarnostjo, zato se mora znati zaščititi in braniti. Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je medtem na sedežu zavezništva dejal, da je previdno optimističen, da lahko Ukrajina in ZDA premagajo težave po prepiru med predsednikoma Volodimirjem Zelenskim in Donaldom Trumpom v Beli hiši prejšnji teden.

BRUSELJ/BERLIN - Nemčija se zavzema za dolgoročno odstopanje od fiskalnih pravil, ki jih pri naložbah v obrambo predlaga Evropska komisija, je dejal odhajajoči kancler Olaf Scholz. V Bruslju se je ob robu izrednega vrha EU mudil tudi najverjetnejši prihodnji nemški kancler Friedrich Merz, ki se tudi zavzema za povečanje obrambnih izdatkov. Nemški obrambni minister Boris Pistorius je medtem napovedal, da bo Nemčija skušala nadomestiti del škode zaradi začasne ukinitve ameriške vojaške pomoči Ukrajini in ustavitve deljenja obveščevalnih podatkov.

PARIZ/MOSKVA - O prihodnosti Evrope se ne sme odločati v Washingtonu ali Moskvi, je v sredo zvečer v televizijskem nagovoru dejal francoski predsednik Emmanuel Macron. Menil je, da Evropa ostaja zavezana Natu in partnerstvu z ZDA, vendar mora storiti več, da bi okrepila svojo neodvisnost na področju obrambe in varnosti. Rusijo je opisal kot grožnjo Evropi, omenil je tudi možnost razširitve francoskega jedrskega ščita na evropske zaveznice in napotitve evropskih vojakov v Ukrajino. Rusija je v odzivu očitala Franciji, da želi nadaljevati vojno v Ukrajini.

WASHINGTON/MOSKVA - Delegaciji ZDA in Ukrajine se bosta sestali v Savdski Arabiji na pogovorih o premirju z Rusijo, je povedal posebni odposlanec predsednika ZDA Donalda Trumpa Steven Witkoff. Srečanje prihodnji torek so potrdili tudi viri v Kijevu. Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem dejal, da si bo Moskva prizadevala za mirovni sporazum, ki bo zagotovil njeno dolgoročno varnost, in se ne bo odpovedala pridobitvam, ki jih je dosegla v triletnem konfliktu z Ukrajino.

KIJEV/WASHINGTON - Člani ekipe predsednika ZDA Donalda Trumpa se zasebno pogovarjajo s političnimi nasprotniki ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega - nekdanjo premierko Julijo Timošenko ter člani stranke Evropska solidarnost nekdanjega predsednika Petra Porošenka, ki ga je Zelenski porazil na volitvah leta 2019. Glavna tema pogovor naj bi bile predsedniške volitve v Ukrajini, za kar se zavzema tudi Moskva.

PARIZ - Francija je pripravljena Ukrajini zagotavljati obveščevalne podatke, je v izjavi na radiu France Inter povedal obrambni minister Sebastien Lecornu, potem ko je ameriška obveščevalna agencija Cia nedavno potrdila, da do nadaljnjega prekinja sodelovanje z Ukrajino na tem področju. Lecornu je dejal, da ima Francija lastne in suverene obveščevalne kapacitete, ki jih je pripravljena deliti z Ukrajinci.

WASHINGTON/GAZA - Ameriški predsednik Donald Trump se je v sredo srečal z osmimi nekdanjimi talci palestinskega islamističnega gibanja Hamas, je novinarjem sporočila tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt. Trump je nato Hamas na družbenem omrežju Truth Social pozval, naj takoj izpusti vse talce, saj bo v nasprotnem primeru sledil pekel. Voditelje Hamasa je pozval, naj zapustijo območje Gaze, dokler še imajo možnost. Hamas je opozoril, da izjave Trumpa dodatno spodbujajo Izrael k neupoštevanju dogovora o prekinitvi ognja. V Izraelu pa so pohvalili Trumpovo zavezanost osvoboditvi talcev.

RIM - Papež Frančišek počiva, potem ko je preživel mirno noč, že tretjo noč zapored pa je dihal s pomočjo kisikove maske, so sporočili v Vatikanu. Zdravstveno stanje papeža, ki je nazadnje v ponedeljek utrpel dihalni stiski, je stabilno. V sredo je papež nadaljeval zdravstveno terapijo in se posvetil tudi delu, med drugim je znova govoril z duhovnikom iz Gaze Gabrielom Romanellijem.

KOUROU - Z evropskega vesoljskega izstrelišča v Kourouju v Francoski Gvajani so po večkratni preložitvi izstrelili novo evropsko raketo Ariane 6, ki bo med svojo prvo komercialno misijo v vesolje ponesla francoski vojaški satelit za opazovanje Zemlje.

NEW YORK - Združeni narodi so po drastičnem zmanjšanju sredstev za humanitarno pomoč sprostili 110 milijonov dolarjev sredstev iz sklada za nujen odziv, so sporočili pri organizaciji. Pri tem niso neposredno omenili ZDA, ki so bile dolgo največja donatorica pomoči, a so jo pod predsednikom Donaldom Trumpom močno skrčile.

FRANKFURT - Svet Evropske centralne banke (ECB) je osrednje evrske obrestne mere znižal za 0,25 odstotne točke. Gre za peto zaporedno znižanje in šesti rez v obrestne mere od obrata v denarni politiki junija lani. Ob tem so v svetu zapisali, da denarna politika s temi znižanji postaja "pomenljivo manj omejevalna".

WASHINGTON - Ameriški predsednik Donald Trump je do 2. aprila zamrznil zaračunavanje 25-odstotnih carin na uvoz blaga in storitev iz Mehike, ki jih pokriva prostotrgovinski sporazum USMCA. Po napovedi ministra za trgovina Howarda Lutnicka bo to najverjetneje storil tudi za uvoz iz Kanade.

ZAGREB - Hrvaški predsednik Zoran Milanović in premier Andrej Plenković sta v sredo pred vrhom EU po mesecih nesoglasij izmenjala stališča o pobudah za dosego miru v Ukrajini. Milanović je pogovor s Plenkovićem ocenil za začetek izpolnjevanja ustavne obveznosti o skupnem oblikovanju hrvaške zunanje politike. Premier je predsednika republike obvestil o predlogu stališč Hrvaške pred današnjim vrhom, ki je, da morata Ukrajina in EU sodelovati pri mirovnih pogajanjih, pri čemer je nujno tesno sodelovanje z ZDA.

BEOGRAD/BANJALUKA/BRUSELJ - Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po srečanju s predsednikom entitete BiH Republike Srbske Miloradom Dodikom neposredno obtožil Sarajevo poskusa uničenja Republike Srbske. Dodik, proti kateremu je tožilstvo BiH uvedlo preiskavo zaradi suma napada na ustavni red, pa je Bošnjake obtožil, da želijo vojaški konflikt. V Republiki Srbski so medtem začeli veljati ustavno sporni zakoni o prepovedi delovanja pravosodnih in varnostnih institucij BiH na območju entitete. EU pa je pozvala vodstvo Republike Srbske k odpovedi razdiralnim dejanjem.

NEW YORK/KARTUM - Varnostni svet Združenih narodov je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi dokumenta, ki predvideva oblikovanje nove ustave v Sudanu in vzporedne vlade na območjih, ki jih zasedajo uporniki pod vodstvom paravojaških sil za hitro podporo (RSF). Ti se skupaj z zavezniškimi skupinami od aprila 2023 borijo proti sudanski vojski. Sudan je medtem na Meddržavnem sodišču. vložil tožbo proti Združenim arabskim emiratom (ZAE), v kateri trdi, da je ta arabska država vpletena v domnevni genocid, saj naj bi podpirala sudanske paravojaške sile za hitro podporo (RSF). ZAE so obtožbe zavrnili in zatrdili, da jih bodo skušali ovreči.

WASHINGTON - Obrambni minister ZDA Pete Hegseth se je v sredo odzval na ostre odzive Pekinga glede uvedbe novih ameriških carin proti Kitajski. ZDA so pripravljene na vsakršno vojno s Kitajsko, je dejal na televiziji Fox in pojasnil, da mora biti vsak, ki si želi miru, pripravljen na vojno. Hegseth se je odzval na torkovo izjavo predstavnika kitajskega zunanjega ministrstva, ki je dejal, da se bo Kitajska v trgovinski vojni borila do bridkega konca, če bodo ZDA vztrajale pri carinski vojni, trgovinski vojni ali katerikoli drugi vojni.

WASHINGTON - Ameriška zvezna sodnica Angel Kelley je v sredo blokirala varčevalne ukrepe vlade predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki zadevajo ključne zdravstvene raziskave Nacionalnega inštituta za zdravje. Gre za sredstva, ki so prek tega inštituta namenjena za univerze in raziskovalne ustanove.

PARIZ - Hči Francozinje Gisele Pelicot, ki je postala simbol žrtev posilstev, je sporočila, da je zaradi spolnih zlorab vložila tožbo proti svojemu očetu Dominiquu Pelicotu. Ta je bil zaradi posiljevanja in omamljanja svoje nekdanje soproge Gisele decembra lani obsojen na 20 let zapora.

OSLO - Za letošnjo Nobelovo nagrado za mir je predlaganih 338 kandidatov, je sporočil Nobelov inštitut v Oslu. Nominiranih je 244 posameznikov in 94 organizacij. Identitete kandidatov niso sporočili, saj v skladu s statutom ostajajo zaupne 50 let. Kljub temu je prišlo v javnost, da bi med njimi lahko bil tudi predsednik ZDA Donald Trump.