Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo bogatejša za raziskovalno opremo v vrednosti okoli tri milijone evrov
Ljubljana, 6. marca - Ljubljanska fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo je na Raziskovalnem dnevu predstavila znanstveno opremo v vrednosti okoli tri milijone evrov. Gre za elektronski difraktometer in instrument za kemijsko oslikovanje površin, ki bosta omogočila prelomne raziskave na področju farmacije, razvoja novih materialov, dediščinske znanosti in drugih.
Ljubljana.
Nov elektronski difraktometer na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, namenjen za strukturno analizo trdnih snovi.
Predstojnik katedre za anorgansko kemijo Anton Meden.
Foto: Manca Ahčin/STA
Ljubljana.
Nov instrument DESI Q TOF na na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ki omogoča kemijsko oslikovanje organskih spojin na površini.
Foto: Manca Ahčin/STA
Ljubljana.
Nov instrument DESI Q TOF na na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ki omogoča kemijsko oslikovanje organskih spojin na površini.
Foto: Manca Ahčin/STA
Ljubljana.
Nov instrument DESI Q TOF na na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ki omogoča kemijsko oslikovanje organskih spojin na površini.
Raziskovalka na fakulteti Tjaša Rijavec.
Foto: Manca Ahčin/STA
Ljubljana.
Nov elektronski difraktometer na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, namenjen za strukturno analizo trdnih snovi.
Foto: Manca Ahčin/STA
Ljubljana.
Nov instrument DESI Q TOF na na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, ki omogoča kemijsko oslikovanje organskih spojin na površini.
Matija Strlič iz Laboratorija za dediščinsko znanost Ljubljana.
Foto: Manca Ahčin/STA
Gre za prva tovrstna instrumenta v Sloveniji. Elektronski difraktometer je namenjen strukturni analizi trdnih snovi. Raziskovalci lahko z njim analizo izvedejo na bistveno manjših kristalih, kar je bilo do zdaj nemogoče.
Instrument DESI Q TOF pa omogoča kemijsko oslikovanje organskih spojin na površini z odlično selektivnostjo in resolucijo. Kot je predstavil Matija Strlič, gre za največjo investicijo v to raziskovalno infrastrukturo, ki bo raziskovalcem omogočila preboj na svetovnem nivoju.