Pregled - svet do 12. ure

PARIZ - O prihodnosti Evrope se ne sme odločati v Washingtonu ali Moskvi, je v sredo zvečer v televizijskem nagovoru dejal francoski predsednik Emmanuel Macron. Menil je, da Evropa ostaja zavezana Natu in partnerstvu z ZDA, vendar mora storiti več, da bi okrepila svojo neodvisnost na področju obrambe in varnosti. Rusijo je opisal kot grožnjo za Evropo, omenil je tudi možnost razširitve francoskega jedrskega ščita na evropske zaveznice in napotitve evropskih vojakov v Ukrajino. Ti se ne bi borili na fronti, temveč bi zagotavljali spoštovanje morebitnega mirovnega dogovora.

MOSKVA - Rusija je očitala Franciji, da želi nadaljevati vojno v Ukrajini, potem ko je francoski predsednik Emmanuel Macron v sredo omenil možnost razširitve francoske jedrske zaščite. Zunanji minister Sergej Lavrov je ocenil, da gre za grožnjo proti Rusiji. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dodal, da je bil govor res izjemno konfrontacijski. Kritična je bila tudi tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Maria Zaharova, ki je med drugim ocenila, da je Macron izgubil stik z realnostjo.

WASHINGTON/GAZA - Ameriški predsednik Donald Trump se je v sredo srečal z osmimi nekdanjimi talci palestinskega islamističnega gibanja Hamas, je novinarjem sporočila tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt. Trump je nato Hamas na družbenem omrežju Truth Social pozval, naj takoj izpusti vse talce, saj bo v nasprotnem primeru sledil pekel. Voditelje Hamasa je pozval, naj zapustijo območje Gaze, dokler še imajo možnost. Hamas je opozoril, da izjave Trumpa dodatno spodbujajo Izrael k neupoštevanju dogovora o prekinitvi ognja.

KIJEV/WASHINGTON - Člani ekipe predsednika ZDA Donalda Trumpa se zasebno pogovarjajo s političnimi nasprotniki ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega - nekdanjo premierko Julijo Timošenko ter člani stranke Evropska solidarnost nekdanjega predsednika Petra Porošenka, ki ga je Zelenski porazil na volitvah leta 2019. Glavna tema pogovor naj bi bile predsedniške volitve v Ukrajini, za kar se zavzema tudi Moskva.

KRIVI ROG - V novih ruskih napadih na Ukrajino je umrlo najmanj pet ljudi, od tega štirje v mestu Krivi Rog, kjer je tudi 31 ranjenih. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na družbenem omrežju X zapisal, da so se ravno pred napadom v hotel prijavili prostovoljci humanitarne organizacije iz Ukrajine, ZDA in Velike Britanije, ki pa so napad preživeli. Ob tem je pozval k nadaljevanju izvajanja pritiskov na Rusijo, da konča to vojno. V napadu na predsednikovo rodno mesto je bilo skupno poškodovanih 14 stanovanjskih stavb, več trgovin in pošta.

PARIZ - Francija je pripravljena Ukrajini zagotavljati obveščevalne podatke, je v izjavi na radiu France Inter povedal obrambni minister Sebastien Lecornu, potem ko je ameriška obveščevalna agencija Cia nedavno potrdila, da do nadaljnjega prekinja sodelovanje z Ukrajino na tem področju. Lecornu je dejal, da ima Francija lastne in suverene obveščevalne kapacitete, ki jih je pripravljena deliti z Ukrajinci.

BRUSELJ - Nemčija se zavzema za dolgoročno odstopanje od fiskalnih pravil, ki jih pri naložbah v obrambo predlaga Evropska komisija, so potrdili diplomatski viri v Bruslju. Najverjetnejši prihodnji nemški kancler Friedrich Merz se je v sredo v Bruslju med drugim sestal z generalnim sekretarjem zveze Nato Markom Ruttejem in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Ta je v okviru načrta za ponovno oborožitev Evrope v torek napovedala možnost štiriletnega odstopanja od fiskalnih pravil v primeru zvišanja proračunskih izdatkov za obrambo.

RIM - Papež Frančišek počiva, potem ko je preživel mirno noč, so sporočili v Vatikanu. Že tretjo noč zapored pa je dihal s pomočjo kisikove maske, so sporočili iz Vatikana. Zdravstveno stanje papeža, ki je nazadnje v ponedeljek utrpel dihalni stiski, je stabilno. V sredo je papež nadaljeval zdravstveno terapijo in se posvetil tudi delu, med drugim je znova govoril z duhovnikom iz Gaze Gabrielom Romanellijem.

ZAGREB - Hrvaški predsednik Zoran Milanović in premier Andrej Plenković sta v sredo pred vrhom EU po mesecih nesoglasij izmenjala stališča o pobudah za dosego miru v Ukrajini. Milanović je pogovor s Plenkovićem ocenil za začetek izpolnjevanja ustavne obveznosti o skupnem oblikovanju hrvaške zunanje politike. Premier je predsednika republike obvestil o predlogu stališč Hrvaške pred današnjim vrhom, ki je, da morata Ukrajina in EU sodelovati pri mirovnih pogajanjih, pri čemer je nujno tesno sodelovanje z ZDA.

BANJALUKA - Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je v sredo podpisal ustavno sporne zakone o prepovedi delovanja pravosodnih in varnostnih institucij Bosne in Hercegovine na območju entitete Republike Srbske. Med drugim gre za sodišče in tožilstvo BiH ter državno policijsko agencijo za preiskave in zaščito Sipa. Zakone je sprejel parlament entitete v odziv na sodbo sodišča BiH, ki je Dodika obsodilo na leto dni zapora in šestletno prepoved političnega delovanja zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta.

WASHINGTON - Obrambni minister ZDA Pete Hegseth se je v sredo odzval na ostre odzive Pekinga glede uvedbe novih ameriških carin proti Kitajski. ZDA so pripravljene na vsakršno vojno s Kitajsko, je dejal na televiziji Fox in pojasnil, da mora biti vsak, ki si želi miru, pripravljen na vojno. Hegseth se je odzval na torkovo izjavo predstavnika kitajskega zunanjega ministrstva, ki je dejal, da se bo Kitajska v trgovinski vojni borila do bridkega konca, če bodo ZDA vztrajale pri carinski vojni, trgovinski vojni ali katerikoli drugi vojni.

SAN ANTONIO - Podpredsednik ZDA JD Vance je v sredo med obiskom meje z Mehiko v Teksasu dejal, da ameriška vojska ne bo prestopila meje z Mehiko, ne glede na grožnje predsednika Donalda Trumpa mamilarskim kartelom, poročajo ameriški mediji. Ni pa komentiral vprašanj o morebitnih zračnih napadih na kartele. Vojna proti kartelom, ki jo je napovedal Trump, bo Mehiki preprečila, da bi postala narko država, je dejal.

NEW YORK - Vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa od sobote ni izvedla nobenega poleta za deportacije nezakonitih priseljencev v ZDA z vojaškimi letali v Guantanamo na Kubo ali drugam, sta v sredo poročala Wall Street Journal in televizija NBC. Leti so za zdaj prekinjeni, ker so predragi. Ministrstvo za obrambo ZDA je izračunalo, da ura poleta s transportnim letalom C-130 stane skoraj 21.000 dolarjev, kar za pot na Guantanamo in nazaj pomeni do 250.000 dolarjev, poroča NBC.

SEUL - Južnokorejske zračne sile so sporočile, da so v okviru urjenja iz enega od bojnih letal na napačnem kraju odvrgli osem bomb, zaradi česar je bilo ranjenih sedem civilistov. Dogodek obžalujejo, so dodali. Incident se je zgodil v kraju Pocheon okoli 25 kilometrov od severnokorejske meje. Poškodovanih je bilo več stavb, med drugim del cerkve. Vojska bo izvedla preiskavo in izvedle vse potrebne ukrepe, vključno z odškodnino za povračilo škode, so sporočili.

WASHINGTON - Ameriška zvezna sodnica Angel Kelley je v sredo blokirala varčevalne ukrepe vlade predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki zadevajo ključne zdravstvene raziskave Nacionalnega inštituta za zdravje. Gre za sredstva, ki so prek tega inštituta namenjena za univerze in raziskovalne ustanove.

LOS ANGELES - Ameriško pravosodno ministrstvo je sprožilo preiskavo Univerze Kalifornija zaradi domnevnega antisemitizma na kampusu, poročajo ameriški mediji. To je že peta preiskava ameriške univerze iz istega razloga s strani vlade predsednika Donalda Trumpa. Gre za preiskavo zaradi domnevnega kršenja državljanskih pravic, poroča televizija ABC, saj naj bi na univerzi veljalo sovražno delovno okolje za judovske profesorje in študente.