Pregled - svet, 30. 1. (četrtek)

Ljubljana, 30. januarja - Pregled dogodkov v svetu v četrtek, 30. januarja.

GAZA/RAMALA - Palestinsko islamistično gibanje Hamas je v okviru tretje izmenjave ujetnikov z Izraelom osvobodilo tri Izraelce in pet Tajcev, Izrael je nato z manjšim zamikom iz zaporov izpustil 110 Palestincev. Do zamude je prišlo, ker je bil izraelski premier Benjamin Netanjahu ogorčen nad prizori ob predaji talcev v Gazi, kjer se je zbralo več sto ljudi, pri čemer je prišlo do prerivanja. Izrael nadaljuje z napadi na Palestino. V sredo je na Zahodnem bregu ubil deset ljudi.

GAZA - Palestinski Hamas je potrdil, da je bil poveljnik oboroženega krila islamističnega gibanja Mohamed Deif lani ubit v izraelskem napadu. Ob tem je potrdil tudi smrt njegovega namestnika Marvana Ise. Po izraelskih navedbah je bil Deif ubit v napadu na mesto Han Junis v Gazi sredi julija. Kljub temu je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) novembra izdalo nalog za njegovo aretacijo, saj da njegove smrti ni moglo potrditi.

WASHINGTON - Nad Washingtonom sta v sredo zvečer trčila potniško letalo s 64 ljudmi na krovu in vojaški helikopter s tremi ljudmi na krovu. V nesreči ni bilo preživelih. Ameriški predsednik Donald Trump je krivdo za nesrečo skušal zvaliti na prejšnjo vlado in njene politike vključevanja. Ekipa potapljačev naj bi že našla eno od dveh črnih skrinjic. Radijska komunikacija med kontrolnim stolpom in helikopterjem naj bi razkrila, da je posadka helikopterja vedela za letalo v bližini.

DAMASK - Za začasnega predsednika Sirije so nove sirske oblasti v sredo imenovale Ahmeda al Šaro, ki je 8. decembra lani prevzel vodenje novih sirskih oblasti po strmoglavljenju Bašarja al Asada s položaja predsednika države. Njegova naloga bo med drugim tudi, da v prehodnem obdobju, trajanje katerega ni znano, ustanovil začasni zakonodajni svet do priprave nove ustave.

WASHINGTON - Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo nadaljeval podpisovanje svojih izvršnih ukazov. Med njimi odmeva namera za preselitev nezakonitih priseljencev v Guantanamo na Kubi. ZDA imajo oporišče Guantanamo v prisilnem najemu od Kube. ZDA plačujejo letno najemnino, a Kuba plačila zavrača. "Gre za novo surovo dejanje na nezakonito okupiranem ozemlju Kube", je sporočil predsednik Kube Miguel Diaz-Canel.

BEOGRAD - Srbski študenti so začeli dvodnevni pohod iz prestolnice v Novi Sad, s katerim obeležujejo tri mesece od tragedije na železniški postaji, v kateri je življenje izgubilo 15 ljudi. Približno 80 kilometrski pohod se je začel pred beograjsko fakulteto za dramske umetnosti. Ob stopnjevanju protestov študentov je minister za finance Siniša Mali sporočil, da je vlada zagotovila sredstva za 20-odstotno povečanje proračuna za visoko šolstvo, kar je ena izmed zahtev študentov.

JERUZALEM - V Izraelu naj bi v veljavo stopila prepoved delovanja agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) in sodelovanja z njo, sprejeta oktobra lani. Izraelske oblasti agencijo redno obtožujejo sodelovanja s palestinskim gibanjem Hamas. Združeni narodi medtem opozarjajo, da bodo posledice katastrofalne, zlasti za Palestince. UNRWA sicer sporoča, da od izraelskih oblasti ni prejela nobenih uradnih obvestil o tem, kako natančno bo prepoved uveljavljena.

KIJEV - Ruske sile so izvedle napade z več deset brezpilotnimi letali po vsej Ukrajini, po navedbah ukrajinskih oblasti pa so med drugim zadele stanovanjski blok v mestu Sumi na vzhodu države. V napadu je umrlo najmanj devet ljudi.

BRATISLAVA - Spor med Bratislavo in Kijevom zaradi prekinjenega tranzita ruskega plina čez Slovaško se zaostruje. Slovaško zunanje ministrstvo je v sredo sporočilo, da so poklicali na pogovor ukrajinskega veleposlanika Miroslava Kastrana in izrazili oster protest zaradi izjav ukrajinskih politikov. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v torek namreč kritiziral slovaškega premierja Roberta Fica in ga obtožil, da favorizira Rusijo pred ZDA in zahodnimi zavezniki, ker zavrača nakup ameriškega plina.

BERLIN - Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je bila kritična do svojih krščanskih demokratov (CDU), ki so se v sredo prvič za sprejetje predloga v bundestagu zanesli na glasove skrajno desne stranke Alternativa za Nemčijo (AfD). Bundestag je namreč s tesno večino podprl predlog CDU o zavračanju prosilcev za azil na nemških mejah.

KINŠASA - Proruandska uporniška skupina M23, ki je od začetka meseca zasedla del ozemlja na vzhodu Demokratične republike Kongo, je sporočila, da bo svoj pohod nadaljevala do glavnega mesta Kinšasa. Predsednik DR Konga Felix Tshisekedi, ki se v sredo ni udeležil kriznega pogovora s svojim ruandskim kolegom Paulom Kagamejem, je medtem obljubil odločen odziv "proti teroristom in njihovim sponzorjem".

STRASBOURG/TBILISI - Gruzija je v sredo sporočila, da zapušča Parlamentarno skupščino Sveta Evrope (PS SE), ki prav ta teden zaseda v Strasbourgu. Odločitev so v Tbilisiju sprejeli po glasovanju v tem organu, ki je državo pozval k ponovitvi spornih parlamentarnih volitev, izpustitvi političnih zapornikov in vrnitvi na evropsko pot. Ocenili so, da PS SE presega svoje pristojnosti.

NEW YORK - Ameriški zvezni sodnik je v sredo nekdanjega demokratskega senatorja Boba Menendeza obsodil na 11 let zaporne kazni. Zvezna porota je Menendeza lani med drugim spoznala za krivega prejemanja podkupnine, oviranja preiskave in zarote. Menendez je s tem postal eden redkih ameriških senatorjev v zgodovini, ki so bili obsojeni na zaporno kazen, obenem pa je prvi izvoljeni politik, ki je bil obsojen zaradi delovanja kot agent tuje države brez ustrezne registracije.

WASHINGTON - Družbena platforma Meta in ameriški predsednik Donald Trumpa sta v primeru njegove tožbe zaradi zaprtja računa po napadu na kongres 6. januarja 2021 sklenila poravnavo, v okviru katere bo Meta Trumpu plačala 25 milijonov dolarjev. Večina denarja naj bi šla v sklad za financiranje Trumpove predsedniške knjižnice. Pogajanja o poravnavi naj bi se začeli novembra lani, ko je ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg po Trumpovi zmagi na volitvah obiskal Mar-a-Lago na Floridi. Zuckerberg je potem plačal milijon dolarjev v sklad za Trumpovo inavguracijo.

STOCKHOLM - V sredo je bil ubit iraški begunec Salvan Momika, ki je s požiganjem in skrunitvijo islamske svete knjige Koran sprožil nasilne proteste v muslimanskih državah leta 2023. Švedska policija je sporočila, da je bil ustreljen. Tožilstvo je sporočilo, da je bilo v zvezi s primerom pridržanih pet oseb. Po navedbah medijev naj bi storilci usmrtitev prenašali na internetu.

akt/akt
© STA, 2025

Na spletnih mestih STA uporabljamo spletne piškotke, potrebne za nemoteno delovanje vseh funkcionalnosti na straneh. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov na vseh spletnih mestih STA.

Želim izvedeti več