Zaradi kuge drobnice na Madžarskem tudi v Sloveniji določeni ogroženo območje in ukrepi

Ljubljana/Moravske Toplice, 30. januarja - Državno središče za nadzor bolezni je zaradi pojava kuge drobnice na Madžarskem v bližini meje s Slovenijo določilo ogroženo območje v Sloveniji in ukrepe, ki se izvajajo na tem območju. Ogroženo območje v Sloveniji zajema več naselij na severovzhodu države, imetniki živali pa morajo biti zlasti pozorni na splošne ukrepe biološke varnosti.

Na Madžarskem so v nedeljo potrdili kugo drobnice v naselju Szentgyorgyvolgy na zahodu države, in sicer manj kot 10 kilometrov od meje s Slovenijo. Bolezen so potrdili pri ovcah, ki so na Madžarsko prišle iz Romunije.

Ker madžarsko območje z omejitvami sega tudi na ozemlje Slovenije, je državno središče za nadzor bolezni določilo ogroženo območje v Sloveniji in ukrepe, ki se izvajajo na tem območju, so danes sporočili z uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Ogroženo območje v Sloveniji tako zajema naselja Dobrovnik, Strehovci in Žitkovci v občini Dobrovnik, občino Kobilje, naselje Kamovci v občini Lendava ter naselja Berkovci, Bogojina, Bukovnica, Čikečka vas, Čikečka vas, Filovci, Ivanjševci, Motvarjevci, Pordašinci, Prosenjakovci, Selo, Središče in Vučja Gomila v občini Moravske Toplice.

Na ogroženem območju je določeno izvajanje več ukrepov. Tako morajo izvajalci dejavnosti oz. imetniki živali med drugim pristojnim službam takoj prijaviti vsako spremembo zdravstvenega stanja pri drobnici ali oborah z dovzetno divjadjo, vključno s povečanim številom obolelih ali poginjenih živalih. Drobnica mora biti nastanjena ločeno od drugih vrst živali, prav tako mora biti preprečen stik s prostoživečimi živalmi.

Obvezno je izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja bolezni, kamor med drugim sodita zagotovljena dezinfekcija na vhodih ter preoblačenje in preobuvanje ob vstopu in izstopu iz objektov z drobnico.

Prepovedano je premikati gnoj, nastiljo in uporabljeno steljo ter drobnico in proizvode, ki izvirajo od drobnice znotraj območja, razen po predhodni odobritvi pristojnega območnemu uradu uprave za varno hrano.

Potrebno je tudi voditi evidence v obratu o vseh osebah in prevoznih sredstvih, ki vstopajo v obrat oziroma na območje obrata, ter o drobnici v obratu - število in vrsta živali, število in datum pogina, druge spremembe pri živalih.

"Za preprečevanje kuge drobnice je ključna učinkovitost sistemov za zgodnje odkrivanje bolezni in opozarjanje ter izvajanje učinkovitega nadzora, vključno z nadzorom prometa živali in proizvodov," so zapisali na upravi.

Ob tem so poudarili, da morajo biti imetniki živali pozorni na splošne ukrepe biološke varnosti, kot so nakup živali iz preverjenih rej, čista oblačila v hlevu, karantena, čiščenje in razkuževanje prevoznih sredstev, preprečevanje dostopa v hlev zunanjim osebam in podobno. Okužene živali izločajo virus, še preden se pojavijo prvi simptomi, zato je treba preprečiti vnos virusa prek okuženih živali ali okuženih predmetov, so navedli.

Kuga drobnice, ki povzroča veliko gospodarstvo škodo, spada med posebno nevarne bolezni živali, ki se običajno ne pojavljajo v EU. Povzroča jo morbillivirus, ki je tesno povezan z virusom goveje kuge ter prizadene koze, ovce in nekatere divje vrste malih prežvekovalcev, pa tudi kamele. Za kugo drobnice sta značilni visoka obolevnost in umrljivost.

kad/jb
© STA, 2025

Na spletnih mestih STA uporabljamo spletne piškotke, potrebne za nemoteno delovanje vseh funkcionalnosti na straneh. Z nadaljnjo uporabo se strinjate z uporabo piškotkov na vseh spletnih mestih STA.

Želim izvedeti več