Romska skupnost v Sloveniji: Vključitev romskih otrok v vrtec povečuje možnost za njihov razvoj

Otroci, ki obiskujejo vrtec, kažejo več napredka pri usvajanju socialnih veščin in jezikovnem izražanju, je za STA ocenila inkluzivna pedagoginja Pugelj. "Lažje so se vključevali v skupinske aktivnosti, kazali so večjo pripravljenost za sodelovanje in bolje so razumeli osnovna pravila ter rutine," je dejala Pugelj, ki devet let koordinira program vključevanja romskih otrok v vrtec.

Vstop v vrtec je za mnoge romske otroke prvi korak od domačega okolja, saj romski starši otroke običajno puščajo zgolj v okolju romskega naselja. Obvladovanje ločitve od staršev pa je pomemben razvojni korak, izpostavlja.

Po njenih besedah vključevanje otrok v predšolsko vzgojo povečuje tudi možnost, da se bodo integrirali v nadaljnji šolski sistem in širšo družbo.

Poleg tega zmanjšuje tveganja, ki med drugim izhajajo iz okolja otrok Romov, kot so slabe bivalne razmere in pomanjkanje ustrezne vzgoje v domačem okolju, še dodaja Pugelj, ki tedensko obiskuje romska naselja.

Otroci Romov manjkrat v vrtcu

Ravno pomanjkanje spodbud doma vpliva na socialni razvoj, nadzor vedenja ter učenje temeljnih socialnih veščin in življenjskih navad. "Veliki izzivi so govorni razvoj in učenje slovenščine, pa tudi predbralne, predopismenjevalne veščine in grafomotorika," je navedla Pugelj.

Zato meni, da je treba še več pozornosti posvetiti individualnemu delu z romskimi otroki, še posebno na jezikovnem področju ter krepitvi motoričnih in socialnih spretnosti.

Po njenih ocenah so romski otroci v primerjavi z otroci večinskega prebivalstva manj prisotni v vrtcu. "Neredna prisotnost zavira socialni in jezikovni razvoj otrok ter preprečuje njihovo prilagajanje novemu okolju," je poudarila.

Tudi ravnateljica vrtca Pedenjped v romskem naselju Žabjak-Brezje Meta Potočnik opaža, da potrebujejo otroci Romov več prilagajanja urniku in imajo manj znanja slovenščine. Delo v vrtcu, ki ga obiskuje okoli 30 romskih otrok, sicer poteka podobno kot v ostalih. Razlik med otroki ne delajo, je poudarila za STA.

Po opažanjih Pugelj nekaterim otrokom primanjkuje tudi osnovnih materialnih dobrin, kot so ustrezna oblačila in znanje o osnovni higieni, to pa vpliva na njihovo samozavest in sodelovanje.

Med otroki so tudi takšni z agresivnimi vzorci vedenja, kar zahteva stalno pozornost in usmerjanje pedagogov. Takšni otroci potrebujejo intenzivno individualno podporo pri vključevanju v igro, dejavnosti ter usmerjanju in prilagajanju vedenja.

Za več usklajenosti institucij

"Med vsemi, ki delamo z romsko populacijo, ni dovolj tesnega sodelovanja in usklajenosti," še meni Pugelj. Prepričana je, da bi za vsako družino morali vzpostaviti tim, ki bi zanjo pripravil načrt podpore. Opredelili bi vloge, odgovornosti in cilje vsake institucije oziroma posameznikov pri delu z družino, kar bi po njenem mnenju omogočilo bolj učinkovito in ciljno naravnano podporo.

Tudi romski pomočniki, ki jih je po mnenju pedagoginje premalo, bi lahko bili pri delu bolj uspešni, če bi imeli več podpore vrtca in drugih institucij, recimo centrov za socialno delo, zdravstvenih ustanov, šol in nevladnih organizacij. "Pomembno je, da vsi sodelujoči jasno razumejo skupne cilje in se usklajujejo," je dejala.

Trenutno je namreč več pobud na področju romskih vprašanj, v katerih pa institucije oziroma društva delujejo ločeno. "To povzroča zmedo in neučinkovitost pri delu z romskimi družinami," meni Pugelj.

Okrepiti pa je treba tudi sodelovanje s starši romskih otrok, ki so do institucij, tudi vrtcev, pogosto nezaupljivi. Vključiti jih je treba v družbo in na trg dela. "Kaj mislite, kaj se zgodi, ko reče mama otroku, da mu ni treba v šolo? Otroku ni treba reči dvakrat, česa ni treba," je ponazorila Potočnik.