Letni pregled STA - dogajanje, ki je zaznamovalo leto 2024

Sestava Golobove vladne ekipe še naprej na prepihu

Leto je vnovič prineslo več menjav v vladni ekipi Roberta Goloba, večino v kvoti Gibanja Svoboda. DZ je v začetku leta potrdil dotedanjo poslanko Svobode Matejo Čalušić za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je nasledila oktobra 2023 razrešeno Ireno Šinko.
        Po aferi Litijska je februarja ministrski položaj zapustila pravosodna ministrica iz kvote SD Dominika Švarc Pipan, vodenje resorja je prevzela Andreja Katič.
        Vodenje ministrstva za obrambo je po izvolitvi Marjana Šarca v Evropski parlament jeseni prevzel vodja poslancev Svobode Borut Sajovic, vodenje ministrstva za vzgojo in izobraževanje pa po odstopu Darja Felde iz kvote Svobode dolgoletni direktor zavoda za šolstvo Vinko Logaj.
        Tudi zadnja ministrska menjava je bila iz ministrske kvote največje vladne stranke. Resor digitalne preobrazbe je decembra prevzela Ksenija Klampfer, sicer dotedanja generalna sekretarka. Klampfer v vladnih klopeh ni novinka, v času vlade Marjana Šarca je namreč že vodila resor za delo. Tokrat je v vladi nasledila Emilijo Stojmenovo Duh, ki je septembra pod težo kritik o odsotnosti rezultatov in vodenja ministrstva, predvsem spornega nakupa računalnikov, ter nazadnje ob aferi modre luči odstopila.
        Če sta se Švarc Pipan in Stojmenova Duh z odstopom izognili zagovoru v DZ ob vloženi interpelaciji, slednjo je doletela kar dvakrat, pa je zagovor pred poslanci decembra uspešno prestal finančni minister Klemen Boštjančič, medtem ko to še čaka notranjega ministra Boštjana Poklukarja.
        V dveh letih in pol je torej Golobovo vladno ekipo zapustilo devet ministrov, letos pa se je zvrstilo tudi več menjav v premierjevem kabinetu. Vodenje slednjega je spomladi prevzel dotedanji sekretar poslanske skupine Svoboda Luka Špoljar, ki je na tem mestu nasledil Petro Škofic. Ekipo državnih sekretarjev v premierjevem kabinetu so zapustile Kaja Širok, Maksimiljana Polak in Melita Župevc ter premierjeva svetovalka za gospodarske zadeve Saša Leban, za državne sekretarje pa so bili imenovani Jure Leben, Petra Aršič in Metka Paragi.

Nakup stavbe na Litijski zatresel SD in vladno koalicijo

Na političnem parketu je vladno koalicijo, še posebej koalicijsko SD, zatresel nakup prostorov za potrebe sodišč na Litijski cesti v Ljubljani. Ministrstvo za pravosodje, ki pred nakupom ni naročilo preverbe cene stavbe, je zanjo odštelo 7,7 milijona evrov, kasnejša cenitev pa je pokazala, da je tržna ocenjena vrednost stavbe ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe znašala šest milijonov evrov. Opravljenih je bilo več revizij posla, ki so pokazale določene nepravilnosti. Računsko sodišče je med drugim ugotovilo, da je bilo 6,5 milijona evrov od skupnega zneska zagotovljenih s prerazporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezervacije, čeprav za takšno prerazporeditev ni bilo podlage. Urad za nadzor proračuna je medtem v izrednem pregledu skladnosti notranje revizije ministrstva ugotovil, da so bili namen, pristojnosti, odgovornosti in naloge te revizije v vseh pomembnih pogledih neskladni z usmeritvami. Pravosodno ministrstvo pa se je odločilo tudi za zunanjo revizijo.
        Afera pa je terjala tudi politične posledice. Nakup je s položaja najprej odnesel generalnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Uroša Gojkoviča in državnega sekretarja Igorja Šoltesa. S čela ministrstva je morala po večtedenskem razčiščevanju odstopiti tedanja pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan, ki jo je sicer doletela tudi interpelacija, a je ministrsko funkcijo zapustila še pred zagovorom v DZ. Je pa interpelacijo decembra uspešno prestal finančni minister Klemen Boštjančič. Obe interpelaciji je vložila SDS. Še bolj je afera zamajala SD, ki se je z ministrico iz njihove kvote Švarc Pipan razšla v začetku leta, odstopil je tudi generalni sekretar stranke Klemen Žibert, SD pa je na izrednem kongresu izvolila novo vodstvo, vajeti stranke je po Tanji Fajon prevzel dolgoletni član in gospodarski minister Matjaž Han.
        Ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki je po odstopu njene predhodnice prevzela vodenje resorja, je vložila kazenske ovadbe v zadevi Litijska. Zadevo preiskuje tudi NPU, ki je spomladi zaradi suma zlorabe položaja opravil več hišnih preiskav, osumljeni naj bi si pridobili najmanj 3,4 milijona evrov protipravne premoženjske koristi.

Na polovici mandata na političnem parketu precej strankarskega brbotanja

Politične stranke so letos stopile v drugo polovico domačega parlamentarnega in vladnega mandata, moči pa so pomerile tudi na junijskih evropskih volitvah. Večina se je soočala tudi z notranjim brbotanjem. Najbolj je zatreslo SD, ki se je po aferi Litijska podala na volilni kongres, na katerem so za novega predsednika stranke izbrali Matjaža Hana. Za položaj so se potegovali še Milan Brglez, Jani Prednik in Tadej Beočanin, medtem ko dotedanja predsednica stranke Tanja Fajon ni kandidirala.
        Stranka Gibanje Svoboda se je odločila za zamenjavo generalne sekretarke Vesne Vuković, ki jo je aprila nasledil Rok Marolt, njega pa oktobra minister, podpredsednik vlade in stranke Matej Arčon. Levica je medtem februarja predlagala razrešitev njihovega poslanca Mihe Kordiša z vseh mest v delovnih telesih DZ. Potezi naj bi botrovale domnevna zloraba položaja in izsiljevanje v poslanski skupini. Iz Levice je nato sredi marca protestno izstopilo več kot 20 članov, novembra pa je svet stranke Kordišu zamrznil članstvo v stranki.
        Iz SDS je po številnih ugibanjih in dve leti po napovedi "nečesa velikega" izstopil Anže Logar in novembra ustanovil stranko Demokrati. V novi stranki se mu je pridružila tudi poslanka Eva Irgl, ne pa tudi poslanec Dejan Kaloh. Oba sta sicer sledila Logarju iz SDS. NSi je na oktobrskem volilnem kongresu vodenje stranke vnovič zaupala Mateju Toninu, iz stranke pa je zaradi razhajanj v razumevanju krščanske demokracije z aktualnim vodstvom stranke izstopil njen soustanovitelj Lojze Peterle. Na politični parket se je medtem po skoraj štirih letih z novo stranko Zaupanje vrnil prekaljeni politik Karl Erjavec. Ustanovitev stranke je napovedal tudi predsednik DS Marko Lotrič.

Plačna reforma pod streho

Pogajanja med vlado in sindikati javnega sektorja, ki so potekala skoraj dve leti, so se jeseni končala s sprejetjem vseh podlag za največjo prenovo plačnega sistema v javnem sektorju po letu 2008. Spremembe v plačnem sistemu bodo zaživele s 1. januarjem, zaposleni pa bodo postopno deležni višjih plač. Reforma s plačnimi dvigi bo državni proračun v naslednjih štirih letih obremenila za dodatnih 1,4 milijarde evrov. Predvidena zvišanja plač so različna, vseh približno 190.000 zaposlenih v javnem sektorju bo pravico do višje plače v celoti pridobilo najpozneje do leta 2028. Prvo zvišanje je predvideno z januarsko plačo, ki bo izplačana v začetku februarja 2025.
        Na novi plačni lestvici bo najnižja osnovna plača enaka minimalni, predvideno je usklajevanje plač z inflacijo. Spremembe se med drugim uvajajo tudi pri nagrajevanju in napredovanju ter določanju plač. Na vladni in sindikalni strani upajo, da bo reforma zajezila odhode zaposlenih iz javnega sektorja ter prispevala k pridobivanju novega kadra. Iz opozicije medtem prihajajo kritike, da ne gre za reformo, temveč za popravke, s katerimi se zgolj dviga plače, ne odpravlja pa se nesorazmerij med njimi.
        Čeprav je premier Robert Golob že poudaril, da je z reformo, kar se tiče plač, zadeva zaključena, pa je tudi v prihodnje pričakovati plačne zahteve posameznih skupin zaposlenih. Nezadovoljni ostajajo na primer v sindikatih, ki zastopajo medicinske sestre in vojake. Zdravniški sindikat Fides še naprej vztraja v stavki. Še vedno poteka tudi stavka operaterjev številke 112. Svoje plačne uvrstitve so kot neustrezne označili že tudi nekateri funkcionarji, kritični so denimo na računskem sodišču in tudi v sodstvu.

Leto zaznamovala najdaljša stavka zdravnikov doslej

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides je 15. januarja začel stavko do preklica, s katero med drugim zahtevajo dvig plač in uresničitev zavez iz predhodnih sporazumov. Stavka se je marca nekoliko zaostrila, saj so nekateri zdravniki umaknili soglasja za nadurno delo. Vlada je nato sprva z odlokom, nato pa z novelo zakona o zdravniški službi razširila obseg storitev, ki jih morajo zdravniki opravljati med stavko. Trenutno tako ni informacij o večji okrnjenosti delovanja zdravstvenega sistema. Fides in vlada rešitve, ki bi vodila v konec stavke, nista našla niti ob pomoči mediacije, zato stavkovna pogajanja še vedno tečejo.
        A zdravniki niso edini, ki so se v letošnjem letu odločili za stavko. Zaposleni na večini upravnih enot so zaradi prenizkih plač in kadrovske podhranjenosti najprej v januarju izvedli enodnevno stavko, nato pa marca uvedli še stavkovne srede. Stavkovne aktivnosti so prekinili šele v začetku julija, ko so podpisali stavkovni sporazum. Še vedno pa se nadaljuje stavka operaterjev številke za klic v sili 112, ki so jo ti, prav tako z zahtevo po višjih plačah in boljših delovnih pogojih, začeli februarja.
        V začetku leta so protestirali tudi sodniki, s triurno prekinitvijo dela in kasneje enournimi protestni shodi za vladavino prava, nazadnje pa še z vlaganjem odškodninskih zahtevkov zoper državo, so izražali nasprotovanje vladi zaradi neuresničitve ustavne odločbe o sodniških plačah. Protestirali so tudi tožilci, katerih plače so vezane na sodniške. Na podlagi dopolnilne odločbe ustavnega sodišča so bili oboji z avgustovsko plačo deležni povišanja za 12,35 odstotka. Plačna reforma, s katero se določa tudi plače pravosodnih funkcionarjev, pa po njihovi oceni ne predstavlja uresničitve odločbe ustavnega sodišča v celoti.
        Skoraj dveletno stavko pa so maja končali novinarski sindikati na RTVS, ko so z upravo podpisali stavkovni sporazum. Uprava je pristala na izpolnitev stavkovnih zahtev, med drugim zagotovitve novinarske in uredniške avtonomije.

Eden ključnih zakonov zdravstvene reforme še v usklajevanju

Sredi maja je predsednik vlade Robert Golob prvič napovedal razmejitev javnega in zasebnega zdravstva z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Po javni razpravi, v kateri je na osnutek novele več kot 100 organizacij in posameznikov podalo 350 različnih vsebinskih pripomb, se je z dopolnjenim osnutkom na svoji zadnji redni letošnji seji, tik pred božičem, seznanila tudi vlada in ga pred sprejetjem sklenila poslati še v obravnavo Ekonomsko-socialnemu svetu. Socialni partnerji bodo o predlogu razpravljali na prvi seji v januarju. Po obravnavi bodo izpolnjeni pogoji, da vlada predlog pošlje v DZ, je na novinarski konferenci napovedal premier Robert Golob.
        Po zadnjem znanem predlogu bi bili javni zdravstveni delavci lahko delno zaposleni tudi pri tako imenovanih čistih zasebnikih. A le pod pogojem, če bi bili v javnem sektorju redno zaposleni za vsaj 40-odstotkov. Ta del bo po Golobovih besedah največje vprašanje pri obravnavi predloga novele na Ekonomsko-socialnem svetu.
        Številni izpostavljeni zdravniki so sicer izrazili nasprotovanje prepovedim dela zdravnikov iz javnega sektorja za zasebnike. Posvarili so zlasti pred odhodi zdravnikov iz javnega sektorja, kar pa so na ministrstvu vseskozi zavračali.
        Medtem pa je DZ že sprejel zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu in zakon, ki ureja pravico do pozabe po preboleli bolezni. Prvi predvideva, da bodo vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti spremljali kakovost in varnost na enak način. Drugi pa bo bolnikom po prebolelem raku, okužbi z virusom HIV ali hepatitisa C omogočil, da pri sklenitvi zavarovalnih in kreditnih produktov zavarovalnici več ne bodo obvezani poročati o preboleli bolezni.
        Predlog zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki je bil poleti v javni razpravi, je medtem trenutno v medresorskem usklajevanju. V enaki fazi je tudi nov predlog zakona o digitalizaciji v zdravstvu. Po predlogu slednjega bi vso zdravstveno dokumentacijo zbrali v t. i. nacionalnem eKartonu. Prav tako je predvidena ustanovitev družbe za razvoj in vzdrževanje centralnega elektronskega zdravstvenega sistema. Medtem se še čaka napovedana uvedba obveznega zdravstvenega prispevka po progresivni lestvici. Letos je namreč dopolnilno zdravstveno zavarovanje zamenjal obvezni prispevek v višini 35 evrov.
        Čakalne dobe pa so se ob koncu poletja skrajšale, a le statistično. Na ministrstvu so namreč pripravili nov pravilnik o naročanju upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah. Pravilnik je dopustno čakalno dobo pri stopnji zelo hitro s 14 podaljšal na 30 dni, nekatere spremembe pa uvedel tudi pri stopnjah redno in hitro.

Referendumi postali pogosto orodje politike

Junija, sočasno z evropskimi volitvami so potekali trije posvetovalni referendumi, s štirimi referendumskimi vprašanji. Najvišjo, 70,9-odstotno podporo je dobila uvedba preferenčnega glasu na volitvah v DZ, za ureditev pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je glasovalo 54,9 odstotka udeležencev referenduma, za gojenje in predelovanje konoplje v medicinske namene 66,7 odstotka, za gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo pa 51,6 odstotka. Do konca leta naj bi bila tako pripravljena nova zakonodaja za področje konoplje. Glede spremembe volilne zakonodaje, ki bo najtežji oreh, pa so prvi predlog najprej pripravili v NSi, a bo bržkone s svojim predlogom poskusila še koalicija.
        Predlog posvetovalnega referenduma o Jek 2, o katerem je bila politika že poenotena, je tik pred zdajci padel v vodo po tem, ko so v javnost prišli posnetki političnega dogovarjanja in s tem dvomi, da politiko mnenje volivcev o tem sploh zanima.
        Še več predlogov referendumov pa je zavrnil DZ, med njimi je SDS predlagala posvetovalne referendume o zaupanju v vlado, nastanitvah migrantov, ureditvi obveznega testiranja funkcionarjev na prepovedane droge in o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, NSi pa o parlamentarni preiskavi. Za slednjega je SDS predlagala tudi naknadni zakonodajni referendum, a je DZ sprejel sklep o njegovi nedopustnosti, ustavno sodišče pa je potrdilo, da tak sklep ni neustaven.
        Odmevala je pobuda za referendum o noveli ljubljanskega občinskega odloka o Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki je v delu parka omogočila koncerte, kot je bil prepovedan koncert Magnifica, a pobudnikom ni uspelo zbrati podpisov.
        Ustavno sodišče pa je novembra presodilo, da je neustavna ureditev, po kateri samske ženske ter ženske v istospolnih zvezah niso upravičene do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Tako ureditev so sicer pred več kot 20 leti volivci večinsko podprli na referendumu.

Na evropskih volitvah krepitev desnice

Na volitvah poslancev Evropskega parlamenta, ki so v 27 članicah EU potekale od 6. do 9. junija, so tri največje evropske politične skupine sicer ohranile večino, a so liberalci, podobno kot zeleni in levica, precej izgubili, okrepile so se desničarske stranke. Zmagala je Evropska ljudska stranka, ki ima zdaj 188 poslancev, drugi so bili socialisti s 136. Liberalce s 77 poslanci so prehiteli desni Domoljubi za Evropo, ki so nastali na pobudo madžarskega premierja Viktorja Orbana, s 86 poslanci, pred njimi so bili tudi konservativci in reformisti z 78 poslanci. V Sloveniji je bila prepričljiva zmagovalka SDS, ki ima štiri evroposlance, Gibanje Svoboda je dobilo dva, SD, NSi in Vesna pa po enega.
        Evropski voditelji so še pred poletjem dosegli dogovor, da bo predsednica Evropske komisije ostala Nemka Ursula von der Leyen, visoka zunanja predstavnica bo Estonka Kaja Kallas, Evropski svet bo vodil Portugalec Antonio Costa, predsednica parlamenta pa bo še naprej Maltežanka Roberta Metsola. Von der Leyen je po septembrski potrditvi v parlamentu oblikovala komisarko ekipo, ki jo je Evropski parlament novembra tudi potrdil in 1. decembra je začela mandat.
        Čeprav je slovenski premier Robert Golob že aprila za komisarja predlagal nekdanjega predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela, je nazadnje komisarsko mesto dobila nekdanja članica Gibanja Svoboda Kos. Von der Leyen namreč ni bila zadovoljna z Veselom in je Goloba pozvala k menjavi kandidata. Kos, ki je dobila položaj komisarke za širitev, vključno z Ukrajino, se je morala na predstavitvi v DZ soočiti z očitki opozicije, zaslišanje v Evropskem parlamentu pa je prestala brez težav.

Slovenija skuša v Varnostnem svetu delovati kot poštena posrednica

Slovenija je 1. januarja za dve leti postala članica Varnostnega sveta ZN, najpomembnejšega organa svetovne organizacije. V septembru, torej v času, ko se v New Yorku na splošni razpravi Generalne skupščine ZN zberejo svetovni voditelji, mu je tudi predsedovala. Slovenija se je poskušala - podobno kot že v kampanji na nestalni sedež - pokazati kot poštena posrednica in graditeljica mostov, po oceni zunanje ministrice Tanje Fajon pa je bilo predsedovanje uspešno. Kot predsedujoča je Slovenija organizirala posebno odprto sejo Varnostnega sveta z naslovom Voditeljstvo za mir, namenjeno trenutno največjim konfliktom v svetu - v Ukrajini, Gazi in Sudanu. Na njej je premier Robert Golob opozoril, da se Varnostni svet ni zmožen odzivati na velike konflikte, ter poudaril, da svet nujno potrebuje vodstvo.
        Varnostni svet, kjer Slovenijo predstavlja veleposlanik Samuel Žbogar, je v letu 2024 veliko časa namenil razpravam o vojni na Bližnjem vzhodu, a bil pri tem povsem nemočen. Marca je sprejel resolucijo z zahtevo po takojšnji prekinitvi ognja v Gazi, ki bi vodila v trajno premirje, ter takojšnjo izpustitvijo talcev iz rok Hamasa, sicer pa so ostrejše ukrepanje proti Izraelu z vetom preprečile ZDA. Podobno nemočen je bil Varnostni svet zaradi nasprotovanja stalne članice Rusije tudi glede vojne v Ukrajini.
        Vlada je sicer decembra sprejela novo zunanjepolitično strategijo Slovenije, katere cilj je, da ob spremenjenih geopolitičnih razmerah nastopa z enotnim sporočilom.

Izrisan predčasni konec energetske rabe premoga, nadaljevanje postopkov glede Jeka 2 na projektni ravni

Zgodaj jeseni je odjeknila novica o zelo slabem poslovanju termodivizije Holdinga Slovenske elektrarne - Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in Premogovnika Velenje, ki jima z letom 2025 grozi stečaj. Vlada se je razmere odločila reševati s pripravo zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga, po katerem bo Teš od začetka 2025 do 30. 4. 2027 opravljal gospodarsko javno službo zagotavljanja toplote za Šaleško dolino. S tem se bo Teš izognil stečaju, v dolini pa bodo dobili dodaten čas za opredelitev alternativnega vira. Prehodnemu zakonu bosta sledila zakon o zapiranju premogovnika in zakon o prestrukturiranju šaleške regije, ki naj bi prinesla trajne rešitve.
        Ob pričakovanem predčasnem koncu energetske rabe premoga se je okrepila razprava o energetski prihodnosti Slovenije. Vlada je decembra sprejela posodobljeni Nacionalni energetski in podnebni načrt, ki med drugim predvideva znižanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 odstotkov do leta 2033 ter ukinitev spodbude za fosilna goriva. Zaradi zamude pri oddaji - rok se je iztekel 30. 6. - je novembra iz Bruslja dobila opomin.
        V luči doseganja podnebne nevtralnosti se je pospešila tudi priprava projekta Jek 2. DZ je sprejel resolucijo o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji, ki je izraz politične volje za nadaljnjo rabo in razvoj jedrske energije v državi, vključno z gradnjo Jeka 2. Investitor drugega bloka nuklearke Gen energija pa je oktobra pripravil predlog pobude za državni prostorski načrt za projekt. V začetku leta je bil sicer dosežen politični dogovor o izvedbi referenduma o projektu v novembru, a je tik pred začetkom kampanje politika soglasno ugotovila, da je informacij premalo, in DZ je referendum preklical. Na projektni ravni se projekt nadaljuje, pripravljene so že vsebine za napovedani zakon o Jeku 2.

Elektrika še vedno regulirana, razburjal nov sistem obračunavanja omrežnine

Kljub umiritvi energetske krize se vlada ni povsem odrekla regulaciji cen energentov. Do konca kurilne sezone so bile preventivno, za primer morebitne zaostritve na plinskem trgu, regulirane cene zemeljskega plina za gospodinjstva, prav tako za gospodinjstva pa je vlada regulirala ceno električne energije, in sicer za 90 odstotkov porabe. Ko je že kazalo, da bo regulacija cen elektrike s koncem leta ukinjena, se je vlada zaradi oktobrske uvedbe novega sistema obračunavanja omrežnine, ki v zimski sezoni zvišuje račune, odločila regulacijo z novembrom nekoliko spremeniti. Cene je zamejila za celotno porabljeno elektriko in to nižje kot dotlej, ter ukrep podaljšala do konca februarja 2025. Za gospodarstvo, ki že dlje časa tarna nad visokimi stroški za energente, regulacije ni več, je pa vlada za ublažitev stroškov napovedala interventni zakon. Razburjenje zaradi novega sistema obračunavanja omrežnine, ki naj bi sicer prinesel pravičnejše plačevanje, po načelu 'odjemalec, ki bolj obremeni omrežje, plača več', sicer ni pojenjalo. Vrstili so se pozivi k prilagoditvi sistema in k spremembi metodologije, češ da je zastarela, pa tudi k prehodnemu obdobju za uveljavitev novega sistema. Vlada je agencijo pred božičem pozvala, da s februarjem 2025 uvede stari sistem obračunavanja omrežnine, svet agencije pa ob neukrepanju k odstopu. Agencija za energijo sicer vztraja pri novem sistemu in ne vidi potrebe po prenehanju uporabe nove metodologije. Bodo pa, kot so navedli, učinke redno spremljali in po potrebi metodologijo dopolnjevali oz. nadgrajevali.

V Belo hišo se vrača Donald Trump

Američani so 5. novembra za predsednika znova izvolili republikanca Donalda Trumpa, ki se bo januarja 2025 po štirih letih, ko je bil predsednik ZDA demokrat Joe Biden, kot 47. predsednik ZDA vrnil v Belo hišo. Kljub napovedim o tesnem izidu volitev je Trump prepričljivo premagal demokratsko protikandidatko, dosedanjo podpredsednico Kamalo Harris. Zmagal je v vseh sedmih t. i. nihajočih državah, zagotovil pa si ni le večjega števila elektorjev, ampak je - drugače kot pred osmimi leti ob prvi izvolitvi - dobil tudi več glasov volivcev. Trump je že predstavil člane prihodnje administracije, pri čemer so izbranci večinoma njegovi zvesti podporniki, med njimi pa jih kar nekaj velja za sporne ali brez ustreznih izkušenj.
        Analitiki še ugotavljajo, zakaj Harris ni uspelo postati prva predsednica ZDA. Številni menijo, da med drugim zato, ker Američani danes živijo slabše kot ob začetku mandata Joeja Bidna. Harris je v tekmo vstopila šele sredi poletja, potem ko je Biden po katastrofalnem nastopu na prvem televizijskem soočenju s Trumpom odstopil od kandidature in podprl svojo podpredsednico. Ta je demokratom dala nekaj novega zagona, a ne dovolj. Izgubili so ne le predsedniških volitev, temveč so poraz doživeli tudi na kongresnih. Republikanci bodo imeli prihodnji dve leti večino tako v senatu kot v predstavniškem domu.
        Leto 2024 je sicer prineslo nov vrhunec v slovensko-ameriških odnosih. Odhajajoči predsednik Biden je oktobra sprejel premierja Roberta Goloba. To je bil prvi delovni obisk kakega predsednika slovenske vlade v Beli hiši po 18 letih, do njega je prišlo tudi zahvaljujoč slovenskemu prispevku k poletni veliki izmenjavi zapornikov med Rusijo in Zahodom.

Vojni v Ukrajini še ni videti konca

Od ruskega napada na Ukrajino je novembra minilo že tisoč dni, vojni pa ni videti konca, tudi pogajanj med sprtima stranema še ni na vidiku. V letu 2024 ne ena ne druga stran ni naredila večjega preboja, je pa na obeh straneh prišlo do kadrovskih menjav. Posloviti sta se morala ruski obrambni minister Sergej Šojgu in načelnik generalštaba ukrajinske vojske Valerij Zalužni. Leto so zaznamovali še napadi z droni; Ukrajina je z njimi napadala ruska mesta, Rusija pa zlasti ukrajinsko energetsko infrastrukturo.
        Ukrajina je po neuspešni spomladanski protiofenzivi poleti presenetljivo sprožila ofenzivo v ruski obmejni regiji Kursk, verjetno v želji, da bi si izboljšala položaj pred morebitnimi pogajanji. A je ruska stran po začetnem presenečenju sprožila protiofenzivo, v bojih v Kursku pa so Rusiji jeseni na pomoč priskočili tudi severnokorejski vojaki. Poleg tega so ruske sile v začetku jeseni napredovale na vzhodu Ukrajine ter zasedle več krajev, od koder se je morala ukrajinska vojska umakniti.
        Ameriški predsednik Joe Biden je tik pred iztekom svojega mandata Ukrajini dovolil uporabo ameriških raket dolgega dosega za vojaške cilje v Rusiji. V Moskvi so se odzvali z novo jedrsko doktrino ter izstrelitvijo nove balistične rakete srednjega dosega. A vprašanje je, koliko ameriške pomoči bo po menjavi v Beli hiši še deležen Kijev. Prihodnji predsednik Donald Trump je v volilni kampanji namreč napovedal, da bo nemudoma končal vojno. Vprašanje je, ali bo skušal Ukrajino prisiliti, da se v zameno za mir odpove delom ozemlja. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer v jeseni predstavljenem načrtu za zmago to možnost zavrnil.
        Tudi v Evropi je, čeprav večina držav še naprej neomajno podpira Kijev, slišati pomisleke glede nadaljnje vojaške podpore Ukrajini. Ta je sicer skupaj z Moldavijo letos uradno začela pristopna pogajanja z EU, v revidiranem dolgoročnem proračunu unije pa je za makrofinančno pomoč Kijevu namenjenih 50 milijard evrov.

Vojna na Bližnjem vzhodu se je še razširila

Vojna na Bližnjem vzhodu, ki jo je oktobra 2023 sprožilo skrajno palestinsko gibanje Hamas z napadom na Izrael, se je v letu 2024 še razširila. Izrael je, potem ko je skoraj povsem uničil Gazo, kjer je bilo ubitih že več kot 40.000 ljudi, septembra sprožil še napade na Libanon, zaostrili so se odnosi s Teheranom. Konec leta pa je padel režim v Siriji.
        Prebivalci Gaze so se skozi vse leto soočali z napadi izraelske vojske in vsesplošnim pomanjkanjem. Več držav, tudi ZDA, je začasno prekinilo financiranje Agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) zaradi obtožb Izraela, da je nekaj njenih zaposlenih sodelovalo v Hamasovem napadu. Zaradi domnevnih vojnih zločinov v Gazi je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) novembra izdalo nalog za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Izrael je v Iranu julija ubil vodjo Hamasa Ismaila Hanijo, oktobra pa še njegovega naslednika in organizatorja napadov oktobra 2023 Jahjo Sinvarja. V Libanonu so pripadnike šiitskega Hezbolaha septembra presenetile eksplozije pozivnikov, za katerimi naj bi stal Mosad, zatem so izraelske sile ubile vodjo Hezbolaha Hasana Nasralo. Hezbolah in Izrael sta se nato konec novembra dogovorila o začasnem premirju v Libanonu.
        Iran je aprila, potem ko so izraelske sile uničile njegovo veleposlaništvo v Damasku, z raketami napadel cilje v Izraelu, še en iranski napad je sledil oktobra. Obakrat je izraelska obramba večino raket prestregla. Tudi izraelska povračilna napada na cilje v Iranu naj ne bi povzročila večje škode. Za Iran pa je precejšnji udarec predstavljal padec režima Bašarja al Asada v Siriji konec leta. Asad je, potem ko so uporniške skupine bliskovito napredovale in v začetku decembra zavzele Damask, zbežal v Rusijo.
        Ker so številni pozivi mednarodne skupnosti k umiritvi razmer v Izraelu naleteli na gluha ušesa, so se Norveška, Španija in Irska konec maja odločile za priznanje Palestine, s čimer so izrazile podporo rešitvi dveh držav. Nekaj dni kasneje je Palestino priznala tudi Slovenija. Opozicija je sicer po postopkovnih zapletih zapustila sejo DZ o priznanju Palestine ter se obrnila na ustavno sodišče, ki pa je jeseni sporočilo, da ni pristojno za presojo sklepa o priznanju države.

Poslabšanje gospodarske aktivnosti, umiritev inflacije

Gospodarska aktivnost se je od začetka leta postopno umirjala. Izraziteje so začele pešati investicije in s tem gradbeništvo, predelovalna industrija in zunanja trgovina, ki sta bili šibki na začetku leta, pa sta poleti spet začeli rasti. Zasebna poraba je solidna, znova raste državna poraba. Domače in mednarodne institucije so Sloveniji za letos znižale napoved gospodarske rasti. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj napoveduje, da bo letos 1,5-odstotna, v 2025 pa naj bi se okrepila na 2,4 odstotka.
        Upočasnilo se je sicer celotno gospodarstvo EU, ki se sooča z nizko produktivnostjo, gospodarske težave v Nemčiji pa so največje evropsko gospodarstvo pahnile še v politično krizo; najbolj je sicer na udaru avtomobilska industrija. V EU so se začele vrstiti razprave, kako okrepiti odpornost in konkurenčnost evropske industrije. Novembra je bil sklenjen nov evropski dogovor o konkurenčnosti, namenjen poenostavitvi politik, oblikovanju industrijske politike in zagotovitvi financiranja, ki naj bi Evropo znova postavil ob bok Kitajski in ZDA.
        Težave predvsem Nemčije so se medtem hitro začele odražati v od izvoza močno odvisni Sloveniji, nekaj podjetij je napovedalo odpuščanja. Vlada je v pomoč gospodarstvu napovedala pripravo stalne sheme skrajšanega delovnega časa za ohranitev delovnih mest v primeru nepredvidljivih okoliščin. Spremenila je tudi davčno zakonodajo, s katero želi povečati konkurenčnost gospodarstva, prispevati k ustvarjanju delovnih mest ter spodbujati inovacije in investicije. Ob številnih kritikah, da nova davčna zakonodaja ne bo prinesla želenih učinkov, je napovedala drugi paket sprememb, ki da bo prav tako povezan s konkurenčnostjo gospodarstva. Decembra je sicer potrdila predlog izhodišč za uvedbo davka na stanovanjske nepremičnine, ki bi ga plačevali lastniki dveh ali več stanovanjskih nepremičnin.
        Medtem ko se je Slovenija lani soočala s trdovratno visoko inflacijo, se je ta letos postopoma umirila. Letna rast drobnoprodajnih cen je bila v decembru 1,9-odstotna, potem ko je bila decembra lani 4,2-odstotna. Povprečna letna rast cen pa je bila po podatkih statističnega urada dvoodstotna. Znižanje cen življenjskih potrebščin je s svojo denarno politiko omogočila Evropska centralna banka, ki si želi vrnitev k ciljni, do dvoodstotni inflaciji.

Obnova po poplavah intenzivno na cestah, vodotokih in plazovih, počasneje pri stanovanjskih objektih

Skozi vse leto je pospešeno tekla obnova poškodovane infrastrukture po katastrofalnih poplavah avgusta 2023. Vlada je maja sprejela sanacijski program, ki v petih letih za sanacijo po poplavah predvideva 2,3 milijarde evrov, od tega letos 360 milijonov evrov. Za sanacijo bo Slovenija predvidoma do sredine decembra dobila še 328 milijonov evrov sredstev iz evropskega solidarnostnega sklada, potem ko je lani iz njega prejela sto milijonov evrov.
        Pospešeno so sanacijo lokalne infrastrukture in plazov letos nadaljevale občine, ki so za ta namen konec leta 2023 prejele skupno dobrih 218 milijonov evrov predujma. So pa predvsem manjše in zelo prizadete občine predujem hitro porabile in opozarjajo, da nadaljnjih sredstev za izvedbo potrebnih del od države zaradi birokratskih ovir ne dobijo pravočasno.
        Kar desetkrat več sredstev na leto kot prej pa država po ujmi namenja za sistematično sanacijo vodotokov, kar pozdravljajo tudi občine. Maja sprejeti petletni program sanacije predvideva za 1,36 milijarde evrov vlaganj v vodno infrastrukturo, da bi dosegli ustrezno stanje, odporno na podnebne spremembe.
        Pospešeno se nadaljuje obnova državnih cest, počasneje od pričakovanj prizadetih prebivalcev pa teče iskanje rešitev za stanovalce v ujmi najbolj uničenih in ogroženih stanovanjskih objektov. Za rušenje je na končnem seznamu skupno predvidenih 258 objektov. Večina njihovih lastnikov se odloča za državno odškodnino in samostojno iskanje novih domov, prvo odškodnino je država izplačala konec oktobra.

Ob negotovih geopolitičnih razmerah za vojsko in policijo pestro leto

Resor obrambe je po izvolitvi Marjana Šarca za evropskega poslanca dobil novega ministra Boruta Sajovica. Po mnenju poznavalcev je prišel v relativno urejene razmere. Trend varčevanja na tem resorju se je namreč obrnil, kadrovska slika se izboljšuje, letos so bili sprejeti tudi trije strateško-usmerjevalni dokumenti, to so obrambna strategija, vojaška strategija in strategija civilne obrambe. Dokumenti so nakazali spremembe v karakterju vojske, ki se ob bližini vojaških konfliktov iz mirovne sile preobraža v odvračalno. Sredi leta je bila vzpostavljena brigada prostorskih sil. Sprejet je bil tudi novi zakon, namenjen krepitvi odpornosti kritične infrastrukture.
        Ob 250 milijonih evrov za investicije je ministrstvo letos med drugim podpisalo pogodbo za nakup nemškega sistema zračne obrambe Iris - T, decembra je v Slovenijo prispelo tudi drugo transportno letalo spartan, s še dvema air tractorjema (od skupno štirih) pa je Slovenija vzpostavila tudi enoto za gašenje iz zraka, ki je opravila z več požari v naravi. Vlada je še pred koncem leta tudi zaključila zgodbo o nakupu osemkolesnikov tipa boxer, strošek odstopa od nakupa, štiri milijone evrov, je država že v celoti poravnala. V prihodnjem letu pa naj bi nabavili druge osemkolesnike, predvidoma finske patrie.
        Policija je medtem okrepila prisotnost v občinah z romskimi naselji in se odzivala na primere potencialnih groženj v šolah. Te so botrovale vzpostavitvi protokola v primeru povečanih varnostnih tveganj na šolah. Slovenija je letos večkrat podaljšala nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko. Slovenski policisti so letos na vseh notranjih mejah evidentirali 44.375 nedovoljenih vstopov v državo, kar je skoraj 20 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani.
        Policijo so zaposlovali tudi kibernetski napadi in hibridne grožnje. Žrtev kibernetskega napada je bila oktobra mariborska univerza, škodo so odpravljali več tednov. Že marca so bile tarča kibernetskih napadov spletna stran predsednice republike Nataše Pirc Musar ter nekaterih drugih ustanov. Odgovornost je prevzela ruska hekerska skupina, ki je Sloveniji zaradi priključitve češki pobudi za nabavo streliva za Ukrajino napovedala kibernetsko vojno. Vnovič so hekerji napadli aprila, in sicer spletne strani Banke Slovenije, predsednice države in glavnega vladnega portala. Vlada je zagotovila dodatna sredstva za kibernetsko varnost.

Znova stekel socialni dialog, brezposelnost ostaja nizka

Po ustavitvi socialnega dialoga v 2023 je ta spet stekel. Do prvih resnih premikov je prišlo konec aprila, ko je Slovenija obeležila 30-letnico vzpostavitve Ekonomsko-socialnega sveta. Socialni partnerji so se tedaj strinjali, da je treba dialog obuditi, junija so podpisali deklaracijo o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga.
        Nadaljuje se trend ugodnih razmer na slovenskem trgu dela. Na področju brezposelnosti je tako padlo več rekordov; zadnjega je zavod za zaposlovanje zabeležil junija, ko je bilo v evidenci vpisanih 43.369 brezposelnih. Zadnje številke so sicer nekoliko višje. Skrbi dogajanje v avtomobilski industriji, zaradi katerega zlasti gospodarstvo težko pričakuje stalno shemo skrajšanega delovnega časa. Stopnja brezposelnosti je z okoli 4,4 odstotka še vedno nizka, kar pa prinaša tudi izzive. Iz številnih panog je tako še vedno slišati opozorila o pomanjkanju kvalificirane delovne sile, delodajalci pa delavce nadalje iščejo v tujini. Pri tem v ospredju ostaja balkanski kadrovski bazen, močno raste zaposlovanje Kosovcev, zaznati pa je tudi vse več kadra iz Azije.

V pripravi trije medijski zakoni

Po javni razpravi o novem zakonu o medijih v januarju je vlada konec decembra potrdila predlog novega zakona in ga poslala v obravnavo v DZ. Po navedbah ministrstva za kulturo gre za prvo celovito prenova medijskega zakona po več kot dvajsetih letih, glavni namen pa je zagotoviti pravico prebivalcev do celovite obveščenosti ter svobode izražanja tudi v novem medijskem okolju. Na predlog novinarskih organizacij so v zakon vpisali tudi sheme pomoči medijem.
        V medijskem prostoru se čaka tudi na novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija in novi zakon o STA. Slednji je šel poleti skozi javno razpravo, na novo pa naj bi uredil definicijo javne službe in njeno financiranje. Ljubljansko državno tožilstvo je medtem junija na Okrajno sodišče v Ljubljani vložilo obtožni predlog zoper nekdanjega direktorja urada za komuniciranje Uroša Urbanijo zaradi zlorabe položaja v primeru neplačevanja javne službe STA.
        RTVS, ki je poleti dobil novo vodstvo (po odstopu Zvezdana Martića je predsednica uprave s polnim mandatom septembra postala Natalija Gorščak), pa bo prihodnje leto dobil nekaj več sredstev iz naslova dviga prispevka za 1,27 evra na 14,02 evra. Organizacijske spremembe pa naj bi prinesle spremembe zakona o RTVS, izhodišča zanje je vlada sprejela avgusta. Zagotovile naj bi večjo preglednost upravljanja in nadzora ter krepile učinkovitost neodvisnosti delovanja organov in uredniških struktur.

Medvrstniško nasilje in sovražni govor v ospredju politike in javnosti

Medvrstniško nasilje je po opažanju policije v porastu. Junija je odmeval incident v OŠ Velika Dolina, ko je eden od učencev hudo poškodoval drugega. Policija je po preiskavi kazensko ovadila dva mladoletnika. Ker je nasilni učenec prihajal iz romskega naselja, je incident znova sprožil tudi razpravo o reševanju vprašanj sobivanja z romsko skupnostjo. Policija je okrepila navzočnost na območjih z romskimi naselji, opozicija pa je med drugim predlagala razširitev možnosti izrekanja zapora mladoletnikom in vezavo socialnih transferjev na otrokovo obiskovanje šole. V koaliciji so menili, da bi predlagani ukrepi zgrešili bistvo, zato jih niso podprli. Očitek o neukrepanju je NSi zapisala tudi v interpelacijo ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja, ki jo je vložila novembra.
        Aprila pa so v šolah okrepili varnost po objavi anonimne spletne grožnje o streljanju. Dogodek je botroval vzpostavitvi protokola v primeru povečanih varnostnih tveganj na šolah. Ne samo v šolah, nasilje in sovražni govor sta močno prisotna tudi v širši družbi. Poleg novih primerov femicidov in umorov so odmevale tudi grožnje posameznim skupinam ljudi. Med drugim je odmevala objava videoposnetka, na katerem skupina zamaskiranih moških grozi migrantom. Tarča groženj pa so bili tudi nekateri sodniki, tožilci in odvetniki, nazadnje tisti, ki jih je prvak opozicije Janez Janša označil za "krivosodne". V znamenju iskanja rešitev za preprečevanje različnih oblik nasilja je maja potekal tudi tretji predsedničin forum.

Leto 2024 v znamenju uničujočih neurij in poplav

V Sloveniji je bilo, kar se tiče naravnih nesreč, leto 2024 precej bolj mirno kot leto prej. So pa uničujoča neurja prizadela več drugih delov Evrope. Najhuje je bilo konec oktobra v Španiji, kjer je umrlo več kot 220 ljudi, večina v regiji Valencija. Tam je v enem dnevu padla letna količina padavin, voda je odnašala ceste, vozila in hiše. Veliko kritik so bile deležne oblasti, češ da so ljudi prepozno opozorile na nevarnost. Septembra je neurje Boris, ki je prineslo rekordne količine padavin, povzročilo obsežne poplave v srednji Evropi, umrlo je 27 ljudi, pod vodo so bili številni kraji. Oktobra so poplave opustošile Hercegovino in terjale 27 žrtev. Najhuje je bilo v Jablanici, kjer je plaz iz kamnoloma, ki je obratoval brez ustreznih dovoljenj, zasul več hiš. Obsežne poplave so poleti prizadele tudi Rusijo in Kazahstan.
        ZDA sta v začetku jeseni dosegla orkana Helene in Milton, ki sta terjala več deset žrtev, zaradi Miltona so na Floridi evakuirali pet milijonov ljudi. Na stotine ljudi je septembra in oktobra umrlo v tajfunih v jugovzhodni Aziji ter poleti v poplavah zaradi monsunskega deževja v Nepalu in Indiji. Decembra je uničujoč ciklon prizadel otočje Mayotte in Malavi. Po oceni strokovnjakov intenzivnost in pogostnost neurij povečujejo podnebne spremembe oziroma segrevanje ozračja in vode v oceanih. Leto 2023 je bilo po oceni pristojnih evropskih služb najtoplejše v zgodovini, 22. julij 2024 pa je postal nov najbolj vroč dan v zgodovini meritev, saj je svetovno povprečje temperature zraka znašalo 17,15 stopinje Celzija.

Nova Gorica in Gorici prevzeli naziv EPK, Slovenija po Frankfurtu gostovala še v Bologni

Nova Gorica je skupaj z Gorico in nemškim Chemnitzom prevzelo naziv Evropske prestolnice kulture (EPK), ki ga bodo mesta nosila prihodnje leto. Kot prva čezmejna EPK bosta mesti ponudili približno 400 dogodkov uradnega programa in še enkrat toliko spremljevalnega programa. Celoletni program bo potekal s sloganom Gremo brezmejno!, slovesno odprtje bo 8. februarja 2025. Dogodke so povezali v štiri sklope, ki se organizatorjem zdijo pomembni za Evropo. Ministrstvo za kulturo je za program namenilo deset milijonov evrov in nato sredstva zvišalo na 14,5 milijona evrov. Ob tem potekajo še investicije v izgradnjo amfiteatra novogoriškega gledališča in prenovo vile Rafut, sočasno pa poteka še velika prenova novogoriške železniške postaje, ki jo ob podpori evropskih sredstev vodi ministrstvo za infrastrukturo. Dobrih 61,5 milijona evrov vreden projekt bo eden večjih v tem delu države v zadnjih letih, v prenovljene objekte nameravajo umestiti tudi nov razstavni prostor za pripoved o zgodovini 20. stoletja - Epic. Prenovo sicer zaznamujejo tudi najdbe eksplozivnih ostankov 2. svetovne vojne.
        EPK bo naslednji nacionalni projekt na področju kulture, potem ko je bila Slovenija po lanskem gostovanju na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu spomladi častna gostja na mednarodnem sejmu otroške in mladinske literature v Bologni. Po izboru Javne agencije za knjigo RS, kjer so pripravili program gostovanja, se je na osrednji razstavi slovenske ilustracije predstavilo 44 najvidnejših slovenskih ilustratorjev, še 15 pa so jih uvrstili v spremljevalni katalog. Del sejma, ki je sicer namenjen izključno strokovni javnosti, so bile tudi druge vsebine, kot sta film in lutkarstvo. Na bolonjskem sejmu je Slovenija gostovala po letih prizadevanj, podobno kot v Frankfurtu pa je predstavila tudi t.i. ljubljanski manifest o poglobljenem branju.

Drama zaradi načrtovane prenove preseljena na Litostrojsko, nekatere institucije z novim vodstvom

SNG Drama Ljubljana je z novo sezono začela delovati v stavbi na Litostrojski 56. Vanjo se je preselila zaradi načrtovane obnove stare zgradbe, ki so jo v središču mesta zgradili v začetku 20. stoletja. V L56 na Litostrojski bo osrednje nacionalno gledališče delovalo ves čas prenove matične hiše, za katero pa še čakajo na pridobitev gradbenega dovoljenja, ki jo zavirajo nesoglasja okoliških prebivalcev. Medtem so na območju opravili arheološke raziskave. Projekt, ki ga vodi ministrstvo za kulturo, je ocenjen na 56 milijonov evrov ter vključuje tudi nadomestne prostore in gradnjo depojev. Prenova je bila sicer del očitkov opozicijske SDS, s katerimi je opozarjala na domnevno nezakonito in negospodarno delovanje ministrstva, ki bi v primeru najemanja nadomestnih prostorov Drame lahko kazalo na morebitne postranske zaslužke.
        Nekatere kulturne institucije so v tem letu dobile tudi nova vodstva. Za generalnega direktorja Cankarjevega doma je ministrstvo z oktobrom imenovalo Jureta Novaka. Maja je direktorica Moderne galerije postala Martina Vovk, vodenje Filmskega studia Viba film je z avgustom prevzel Mitja Bravhar, vodenje osrednje Narodne in univerzitetne knjižnice pa z decembrom Jana Kolar. Z novim ravnateljem Markom Hribernikom bo februarja 2025 začela delovati tudi SNG Opera in balet Ljubljana.

Slovenska odprava na OI v Parizu 100 let po zlatem Štuklju domov prinesla tri medalje

Poletne olimpijske igre v Parizu so predstavljale vrhunec vročega športnega dogajanja, za Slovenijo pa se je mesto luči, kjer je prvo slovensko zlato pred 100 leti osvojil Leon Štukelj, znova izkazalo za srečno. Njeni športniki so se domov vrnili s tremi odličji, vključno z dvema zlatima. Zlati kolajni sta osvojili športna plezalka Janja Garnbret v olimpijski kombinaciji in judoistka Andreja Leški v kategoriji do 63 kg. Srebro je v novi olimpijski disciplini, kajtu, pripadlo jadralcu Toniju Vodišku.
        Igre so sicer dobile status rekordnih za Slovenije že pred začetkom, saj je slovenska odprava z 90 športniki postavila rekord po številčnosti. Hkrati je v Parizu prvič odpotovalo več slovenskih ekip v kolektivnih športih: tako rokometaši kot rokometašice kot tudi odbojkarji so zastopali slovenske barve. Zelo blizu medalje na svojem četrtem olimpijskem nastopu so bili prav rokometaši. Ti so se po dveh bolečih porazih v polfinalu in tekmi za 3. mesto na koncu morali sprijazniti s t.i. leseno medaljo. Če so s tem vseeno presegli pričakovanja, pa jih s četrtim mesto ni izpolnil metalec diska Kristjan Čeh.

S kolajnami se je domov vrnila tudi slovenska paraolimpijska reprezentanca, ki je nastope na igrah v Parizu končala z zlato medaljo strelca Frančka Gorazda Tirška, bron sta dodala lokostrelca Živa Lavrinc in Dejan Fabčič.

Blesteli slovenski nogometaši, izjemna Pogačar in Dončić

Uspehov vajeni slovenski športni navdušenci so ob olimpijskih igrah v preteklem letu prišli na svoj račun tudi na drugih tekmovanjih. Izjemno športno poletje se je začelo s košarkarsko poslastico onkraj luže, kjer je v ligi NBA s svojimi vragolijami znova navduševal Luka Dončić. Ta je z ekipo Dallas Mavericks ob izjemnem lastnem učinku prvič doslej zaigral v finalu lige. Na koncu so bili sicer boljši tekmeci iz Bostona, ki so osvojili rekordni 18. naslov v zgodovini lige, a slovenski as je znova poskrbel, da so mnogi Slovenci ob zgodnjih jutranjih urah vstajali za ogled tekem.
        Velike navijaške podpore pa so bili deležne tudi slovenski nogometaši. Na krilih rekordnega romanja Slovencev v Nemčijo so se na evropskem prvenstvu iz skupine prvič prebili v izločilne boje. V osmini finala 2. julija so nato po ogorčenem boju šele po enajstmetrovkah izpadli proti Portugalski - taisti reprezentanci, ki je že marca s prihodom Cristiana Ronalda in soigralcev za prijateljsko tekmo v Ljubljani povzročila navijaško mrzlico. Nogometaši so se iz Nemčije domov vrnili kot junaki na sprejem v centru Ljubljane.
        Več tovrstnih sprejemov pa je bilo v preteklem letu organiziranih za kolesarskega asa Tadeja Pogačarja. Ta je namreč ponovno premikal meje v kolesarskem svetu, zabeležil je skupaj 25 zmag. Prvič se je odpravil na dirko po Italiji in tam nemudoma osvojil srca zahtevne italijanske publike ter v skupni razvrstitvi slavil z ogromno razliko skoraj desetih minut. Le nekaj tednov kasneje julija pa je postal prvi kolesar po 26 letih z zmagama tako na italijanski kot na francoski pentlji. In čeprav so si mnogi po zmagi v Franciji želeli, da bi napadel zgodovinski trojček zmag na tritedenskih dirkah, je šestindvajsetletni kolesar imel drugačne načrte in se po poletnem počitku vrnil še po en cilj - zmago na svetovnem prvenstvu. S pomočjo Primoža Rogliča, ki je v vmesnem obdobju osvojil dirko po Španiji, je Pogačarju uspel še ta met.
        Ob izjemno vročem poletju pa ni manjkalo uspehov niti v zimski sezoni. Slovenija se je lahko znova pohvalila z najboljšim oz. najboljšo v svetovnem pokalu v zimskih športih. Za ta uspeh in nadaljevanje izjemne skakalne dinastije Prevc je poskrbela 19-letna Nika Prevc, ki je ob koncu sezone v domači Planici dvignila veliki kristalni globus. Publika v dolini pod Poncami pa je zgolj nekaj dni kasneje bila priča še enemu šovu člana družine Prevc. Ob svojem tekmovalnem slovesu je tekmo finala svetovnega pokala v Planici osvojil Peter Prevc. Med odmevnejšimi športnimi dogodki pa je bila tudi poslovilna tekma košarkarja Gorana Dragića, ki je avgusta v Ljubljano uspel privabiti številne zvezde tega športa.