Pregled - Slovenija, 19. 12. (četrtek)

LJUBLJANA - Poslanci so na izredni seji z 51 glasovi za in enim proti sprejeli predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti. Novela bo med drugim farmacevtskim delavcem v lekarnah onemogočila uveljavljanje ugovora vesti. Novelo so podprli poslanci koalicijskih strank Svoboda, SD in Levica, nasprotovali pa so ji v NSi. DZ je z 51 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon o dodatnih interventnih ukrepih za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu. Ta med drugim podaljšuje nekatere dodatke za zaposlene na primarni ravni, nagrajuje tudi ambulante družinske medicine, ki opredeljujejo več pacientov. Zakon so podprli v koaliciji in NSi, poslanci SDS so izredno sejo obstruirali.

LJUBLJANA - Poslanci so z 48 glasovi za in 24 proti potrdili novelo zakona o dolgotrajni oskrbi, ki med drugim podaljšuje financiranje dodatnih stroškov in prehodno obdobje za izvajanje pravice do pomoči na domu, uvaja poenostavitve za invalidne osebe in krepi mrežo izvajalcev. Novelo je podprla koalicija, nasprotovali pa so ji v opoziciji. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je zadovoljen s prehojeno potjo na področju dolgotrajne oskrbe v letošnjem letu. Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki se je začel postopno izvajati januarja, je kot prvo pravico uvedel oskrbovalca družinskega člana. Prihodnje leto pa se bodo začele izvajati tudi druge pravice, je napovedal.

LJUBLJANA - Poslanci so na redni seji DZ z 48 glasovi za in šestimi proti sprejeli novelo zakona o varstvu javnega reda in miru, ki prepoveduje poveličevanje nacizma in fašizma. Za so glasovali v koalicijskih Svobodi, SD in Levici. Proti so bili v opozicijski NSi, poslanci SDS pa so bili med glasovanjem odsotni. Poslanci so z 49 glasovi za in 18 glasovi proti potrdili tudi novelo zakona o nadzoru državne meje. Za so bili v koalicijskih Svobodi, SD in Levici, proti v opozicijski SDS, vzdržali pa so se v NSi. Cilj novele je med drugim uskladiti določbe zakona po vstopu Hrvaške v schengensko območje.

LJUBLJANA - Na ustavnem sodišču je bila slavnostna seja pred dnevom ustavnosti, 23. decembrom. Ustavno sodišče bo tudi v prihodnje dosledno izpolnjevalo dolžnosti najvišjega varuha človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je na slavnostni seji ob dnevu ustavnosti izpostavil novi predsednik Rok Čeferin. Med izzivi na področju varstva človekovih pravic je med drugim izpostavil hiter razvoj umetne inteligence, ki lahko povsem zabriše mejo med resnico in lažjo.

LJUBLJANA - DZ je s 67 glasovi za in nobenim proti potrdil novelo zakona o sistemu jamstva za vloge. Ta prinaša postopno zvišanje ciljne ravni sklada za jamstvo vlog, ki mora biti dosežena do konca leta 2030, z 0,8 odstotka na 1,5 odstotka vsote vseh zajamčenih vlog v Sloveniji. Zgornja meja kritja vlog v posebnih okoliščinah bo do 500.000 evrov.

STRASBOURG/LJUBLJANA - V odmevnem slovenskem primeru skrbništva in urejanja stikov s tremi otroki je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) odločilo, da je bila prepoved stikov matere z otroki neupravičena ter da so bile tako materi kot otrokom kršene pravice. Slovenija jim mora zato izplačati skupaj 36.500 evrov, so danes sporočili z ESČP.

LJUBLJANA - Pokojninski zavod bo prihodnje leto glede na njegov finančni načrt za leto 2025, ki ga je danes sprejel svet zavoda, posloval z izravnanimi prihodki in odhodki v višini 8,37 milijarde evrov. Državni proračun bo za kritje razlike med prihodki in odhodki prispeval skoraj 1,1 milijarde evrov, pokojnine se bodo uskladile za 4,6 odstotka, navaja načrt.

LJUBLJANA - Državni zbor je z 49 glasovi za in 25 proti sprejel zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ureja pravico do tega dodatka ter določa pogoje in postopek za njegovo priznanje. Ministrica za kulturo Asta Vrečko je ob sprejetju zakona v DZ povedala, da je bilo po več desetletjih netransparentnosti in zastajanja prošenj predlagateljev nujno, da se dodeljevanje dodatka k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti ustrezno pravno uredi.

LJUBLJANA - Ksenija Klampfer je od ministra za finance Klemna Boštjančiča prevzela posle na ministrstvu za digitalno preobrazbo. Boštjančič je po odstopu Emilije Stojmenove Duh začasno vodil ta resor. Nova ministrica je ob tem izpostavila pomen nadaljnjega razvoja digitalnih rešitev, ki bodo izboljšale kakovost življenja državljanov ter pospešile digitalizacijo javnega sektorja in gospodarstva.

LJUBLJANA - Država je za izplačilo odškodnin v primeru 258 domov, ki so jih pristojni po lanskih poplavah umestili na seznam za odstranitev, doslej z lastniki podpisala 119 pogodb, za 57 objektov pa je denar že izplačala. Skupni znesek izplačanih odškodnin znaša nekaj več kot 17 milijonov evrov. Po novem letu bodo stekla tudi prva rušitvena dela objektov.

LJUBLJANA - Banke v Sloveniji so v desetih mesecih letos ustvarile 906,5 milijona evrov čistega dobička, kar je 11,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Rast je posledica tudi še vedno visokih razlik med obrestnimi merami za naložbe in vire, medtem ko je obseg neto oslabitev in rezervacij ostal majhen, ugotavlja Banka Slovenije.

LJUBLJANA - Višje sodišče je razveljavilo oprostilno sodbo za peterico, ki ji tožilstvo očita posilstvo 15-letnega dekleta. Višje sodišče je novo sojenje odredilo pod spremenjenim senatom okrožnega sodišča. Preostali del sodbe, ki se nanaša na druga kazniva dejanja, je višje sodišče potrdilo, poročata časnika Dnevnik in Večer.

BRUSELJ - Z novo ameriško administracijo pod vodstvom republikanca Donalda Trumpa bo nastopila priložnost za premirje v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, je pred zasedanjem Evropskega sveta povedal premier Robert Golob. Ob nastopu premirja mora Evropa Ukrajini ponuditi jasno evropsko perspektivo, je dejal in dodal, da ima Slovenija tudi prek komisarke za širitev Marte Kos zelo veliko in odgovorno nalogo, kako pripeljati Ukrajino v evropsko družino.

BRDO PRI KRANJU - Slovenija mora dosledno vztrajati kot nosilka in zagovornica najpomembnejših vrednost sodobne civilizacije, je v nagovoru ob drugem dnevu posveta slovenske diplomacije dejala predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Ob tem je poudarila pomen in krepitev parlamentarne diplomacije. Izpostavila je sodelovanje z vsemi državami Zahodnega Balkana.

RIM - Pristojna komisija italijanske poslanske zbornice je v sredo zavrnila predlog Demokratske stranke, da bi Italija zvišala sredstva za slovensko manjšino za dva milijona evrov in jih tako prilagodila inflaciji. Slovenska skupnost v Italiji bo tako prihodnje leto predvidoma znova prejela deset milijonov evrov, je poročal Primorski dnevnik.