Pregled - svet, 13. 12. (petek)

PARIZ - Francoski predsednik Emmanuel Macron je za novega premierja imenoval predsednika sredinskega Demokratičnega gibanja Francoisa Bayrouja in mu podelil nalogo sestave nove vlade. Na položaju bo nasledil Michela Barnierja, čigar vladi je parlament minuli teden izglasoval nezaupnico. Bayrou se je po imenovanju zavzel za iskanje poti do sprave v državi, ki je po predčasnih parlamentarnih volitvah zašla v globoko politično krizo. Menil je, da je vsem jasna težavnost naloge, ki mu je bila zaupana, obenem pa tudi, da je mogoče poiskati pot, ki bi prinesla poenotenje namesto delitev.

NEW YORK/TEL AVIV - Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je izredno zaskrbljen zaradi velikih kršitev suverenosti Sirije in izraelskih napadov na državo, je v četrtek sporočil njegov tiskovni predstavnih Stephane Dujarric. Izrael je namreč okrepil napade na cilje v Siriji. Izrael je po padcu Asadovega režima zavzel tudi tamponsko območje na Golanski planoti, kar je za ZN jasna kršitev premirja iz leta 1974. Dujaric je dejal, da Guterres poziva vse strani, naj izpolnjujejo obveznosti iz sporazuma. Izraelski obrambni minister Izrael Kac je danes nakazal, da ne nameravajo kmalu umakniti vojske s sirskih območij, ki so jih zasedli ob spremembi oblasti v Damasku, saj da je ohranitev prisotnosti na tamponskem območju ključna za varnost Izraela.

ŽENEVA/DAMASK/DUNAJ - Padec režima predsednika Bašarja al Asada še ni sprožil množičnega vračanja sirskih beguncev v domovino, kažejo podatki, ki so jih objavili ZN. Od minulega konca tedna je mejo med Turčijo in Sirijo prestopilo kakih 3000 ljudi, je povedal predstavnik agencije ZN za begunce (UNHCR) Gonzalo Vargas Llosa. Avstrijska vlada pa je sporočila, da bo sirskim beguncem za vrnitev v domovino ponudila po tisoč evrov. Kancler Karl Nehammer je sicer že ob padcu Asadovega režima dejal, da je treba znova oceniti varnostne razmere v Siriji, da bi omogočili vrnitev sirskih beguncev.

ANKARA/BAGDAD - Ameriški državni sekretar Antony Blinken se je v četrtek na srečanju s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom zavzel za zaščito sirskih civilistov. Izrazila sta tudi nadaljnjo podporo koaliciji za poraz skupine Islamska država (IS) v Siriji, v sklopu katere Washington podpira kurdske sile. Dan kasneje se je Blinken srečal s turškim kolegom Hakanom Fidanom, s katerim sta govorila o prekinitvi ognja v Gazi. Blinken je Turčijo pozval, naj uporabi svoj vpliv, da spodbudi palestinsko islamistično gibanje Hamas k sprejetju dogovora. Zatem je Blinken nenapovedano obiskal Irak, kjer je sporočil, da bo Washington še naprej sodeloval z Bagdadom na področju varnosti in si prizadeval preprečiti ponovni vzpon IS.

KIJEV/WASHINGTON - V ruskih raketnih napadih so bile močno poškodovane elektrarne in omrežja v več ukrajinskih regijah. Po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je Ukrajina sicer sestrelila 81 od več kot 90 raket. Po navedbah ruskega obrambnega ministrstva je napad odgovor na sredino ukrajinsko izstrelitev ameriških raket atacms na rusko vojaško letališče. Novoizvoljeni predsednik ZDA, republikanec Donald Trump je v četrtek kritiziral ukrajinske napade na rusko ozemlje, a zagotovil, da Kijeva ne namerava pustiti na cedilu. Vlada demokratskega predsednika ZDA Joeja Bidna pa je v četrtek naznanila dodatnih 500 milijonov dolarjev vojaške pomoči Ukrajini.

KIJEV - Sodišče v Ukrajini je žensko, ki je sodelovala z ruskimi obveščevalnimi službami pri pisanju lažnih poročil, ki so opravičevala rusko invazijo na Ukrajino, obsodilo na 14 let zapora. Po navedbah tožilstva je ruski veleposlanik pri Združenih narodih Vasilij Nebenzija njeno pismo uporabil za opravičevanje vojne.

KIŠINJOV - Moldavski poslanci so sprejeli predlog vlade o uvedbi izrednih razmer za 60 dni, ki bodo v veljavo stopile v ponedeljek. Njihovi odločitvi je botrovala napoved Ukrajine, da s 1. januarjem ne bo podaljšala pogodbe o tranzitu z rusko energetsko družbo Gazprom. S tem bo ogrožena oskrba Moldavije s plinom, pa tudi z električno energijo.

TAIPEI - Ladje kitajske mornarice in obalne straže so se vrnile na Kitajsko, kar pomeni konec obsežnih vojaških vaj, so sporočile tajvanske oblasti. V Pekingu vaj, ki so potekale od Vzhodno- do Južnokitajskega morja niso uradno potrdili, so pa napovedali, da bo vsakršno prizadevanje Tajvana za neodvisnost "strogo kaznovano in obsojeno na neuspeh".

LOS ANGELES - V ZDA so v četrtek nekdanjega vodjo sirskega zapora Adra v Damasku Samirja Usmana Alšejka obtožili mučenja. Alšejk je več let vodil zloglasni zapor in tudi sam mučil politične nasprotnike režima Bašarja al Asada. Pridržali so ga julija na losangeleškem letališču na podlagi ločenih obtožb o prevari na področju priseljevanja.

ZAGREB - Kosovski premier Albin Kurti je ob uradnem obisku dejal, da je za normalizacijo odnosov s Srbijo potrebna normalna Srbija. Njegov gostitelj, hrvaški premier Andrej Plenković meni, da bo normalizacija odnosov Beograda in Prištine Kosovo privedla do tega, da na primeren način krene proti Evropski uniji. Plenković je po srečanju s Kurtijem izrazil željo Hrvaške, da proces dialoga med Kosovom in Srbijo privede do normalizacije odnosov in medsebojnega priznanja.

ZAGREB - Hrvaški sabor je sprejel šest zakonov, ki so del novega kroga davčnih sprememb in uvajajo tudi nepremičninski davek. Davka bodo oproščeni tisti, ki imajo nepremičnino v dolgoročnem najemu ali v njej živijo. Sabor je sprejel tudi zakon, ki za oddajanje v kratkoročni najem zahteva dvotretjinsko soglasje etažnih lastnikov. Nepremičninski davek bo zamenjal davek na počitniške hiše. Znašal bo od 0,60 evra do osem evrov na kvadratni meter.

HAAG - Organi pregona iz 26 držav so v okviru obsežne operacije proti organiziranemu kriminalu sprožili 316 preiskav in aretirali 796 oseb, je sporočil evropski policijski urad Europol. Operacija je bila med drugim osredotočena na trgovino z ljudmi, prepovedanimi drogami in strelnim orožjem ter tihotapljenje migrantov.

RIM - Italijanski sindikati so v znak protesta proti vladnemu osnutku proračuna za leto 2025 organizirali 24-urno stavko. Stavka je ohromila javni potniški promet v večjih mestih, omejeno je bilo delo v bolnišnicah in šolah, stavkalo pa je tudi osebje javne radiotelevizije RAI. V več mestih so izbruhnili spopadi med protestniki in policijo.