Pregled - svet, 19. novembra (torek)

KIJEV/MOSKVA - Ukrajina je tisoči dan ruske invazije ob zatrjevanju, da se ne bo podredila okupatorju, v Rusijo prvič izstrelila ameriške rakete dolgega dosega. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ukrajinski napad označil za novo fazo vojne Zahoda proti Rusiji in jasen znak, da Zahod želi zaostriti konflikt zaostriti. Predsednik Volodimir Zelenski je ob okroglem mejniku v nagovoru evroposlancev pozval k dodatnemu pritisku na Moskvo, Kijev pa je z Zahoda prejemal sporočila podpore. Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem podpisal odlok, ki Moskvi omogoča uporabo jedrskega orožja proti nejedrski državi, ki jo podpira jedrska sila. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je ruske grožnje z jedrskim orožjem označil za popolnoma neodgovorne.

BRUSELJ/RIO DE JANEIRO - Odločitev o tem, ali bodo Kijevu dovolile uporabo dobavljenega orožja za napade na rusko ozemlje, je v rokah posameznih članic Nata, je o odločitvi ZDA, da odpravijo omejitve, dejal generalni sekretar zavezništva Mark Rutte. Francoski predsednik Emmanuel Macron je v ponedeljek na vrhu skupine G20 pozdravil odločitev ZDA, niti on niti britanski premier Keir Starmer pa nista komentirala, ali bosta tudi sama dala zeleno luč Ukrajini za tovrstno rabo raket.

RIO DE JANEIRO - Voditelji držav skupine G20 so v ponedeljek v skupni izjavi na vrhu pozdravili "konstruktivne pobude" za mir v Ukrajini in pozvali k trajni prekinitvi ognja v Gazi in Libanonu. Zavezali so se tudi prizadevanjem za obdavčitev najbogatejših, medtem ko na podnebnem področju niso dosegli preboja. Ob zaključku vrha je predsedovanje skupini od Brazilije prevzela južna Afrika.

GAZA - Izraelski premier Benjamin Netanjahu je med obiskom na območju Gaze sporočil, da palestinsko islamistično gibanje Hamas po koncu vojne ne bo več vladalo v enklavi in da je Izrael uničil vojaške zmogljivosti gibanja. Ob tem je ponudil pet milijonov dolarjev (4,7 milijona evrov) za vsakega talca, ki ga pripadniki Hamasa zadržujejo v enklavi.

BEJRUT - Sedež italijanskega kontingenta in zahodnega sektorja mirovne misije ZN Unifil v kraju Šama na jugu Libanona je bil tarča raketnega napada. Rakete so zadele odprta območja in skladišče. Unifil o ranjenih ne poroča, pet italijanskih vojakov pa je na opazovanju v bolnišnici. Italija je napad obsodila in odgovornost zanj pripisala Izraelu.

STOCKHOLM - V Baltskem morju je bil poškodovan tudi podmorski telekomunikacijski kabel, ki povezuje Švedsko in Litvo, je sporočil švedski minister za civilno zaščito Carl-Oskar Bohlin. Pred tem je bil v morju poškodovan tudi telekomunikacijski kabel, ki povezuje Finsko in Nemčijo. V Berlinu sumijo, da gre za sabotažo. Tako Finska kot Nemčija sta nemudoma izrazili zaskrbljenost in sprožili preiskavo o prekinitvi telekomunikacijskega kabla, ki povezuje državi. Preiskavo je sprožila tudi Švedska.

BAKU - Na podnebni konferenci ZN se stopnjujejo napetosti pred sprejetjem končnega dogovora. Pogajalcem namreč znova ni uspelo doseči preboja pri ključnih vprašanjih. Zagon težkim pogajanjem ni dala niti izjava voditeljev držav skupine G20, v kateri so izpostavili potrebo po zagotovitvi tisoč milijard dolarjev pomoči revnejšim državam.

HONGKONG - Sodišče v Hongkongu je 45 disidentov obsodilo na zaporne kazni do deset let zaradi kršitev zakona o nacionalni varnosti. S tem se je sklenil triletni sodni postopek proti skupini skupno 47 ljudi, ki so bili obtoženi subverzivnih dejanj zaradi načrtovanja neuradnih primarnih volitev leta 2020.

KIJEV/HAAG - Organizacija za prepoved kemičnega orožja (OPCW) je v ponedeljek sporočila, da je v vzorcih ruskega streliva in zemlje, ki jih je zagotovila Ukrajina, odkrila prisotnost prepovedanega plina CS oziroma solzivca. Ukrajina je po objavi poročila pozvala k odločnemu ukrepanju.

NEW YORK - Novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump je v ponedeljek sporočil, da bo na položaj ministra za transport postavil Seana Duffyja, ki je trenutno voditelj poslovne oddaje na televiziji Fox News, pred tem pa je bil več let član predstavniškega doma kongresa. Trump je menil, da bo Duffy obnovil ameriško infrastrukturo in izboljšal potovalne izkušnje za vse Američane.

BOLOGNA/PERUGIA - Desno zavezništvo italijanske premierke Giorgie Meloni je utrpelo poraz na volitvah v dveh italijanskih deželah, Emiliji-Romanji in Umbriji, ki so potekale v nedeljo in ponedeljek. V obeh sta na volitvah za predsednika dežel zmagala levosredinska kandidata.

ZAGREB - Na Hrvaškem bodo novega predsednika države volili 29. decembra, je sporočil hrvaški premier Andrej Plenković. Morebitni drugi krog volitev bo po njegovih besedah 12. januarja. Za položaj predsednika se poteguje 11 kandidatov, med njimi sedanji predsednik Zoran Milanović, ki ima glede na ankete tudi največ možnosti za zmago.

TEHERAN - Iransko zunanje ministrstvo je nove sankcije Evropske unije in Velike Britanije zaradi podpiranja ruske vojne v Ukrajini označilo za neupravičene. Ob tem je spomnilo, da je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski septembra dejal, da Rusija do takrat v Ukrajini ni uporabila iranskih raket.

OSLO - Norveško sodišče znova obravnava prošnjo za pogojno izpustitev desničarskega skrajneža Andersa Breivika iz zapora, kjer prestaja 21-letno kazen zaradi množičnega uboja 77 ljudi leta 2011 na Norveškem. Enako Breivikovo prošnjo je sodišče zavrnilo že leta 2022, podobno odločitev njegov odvetnik in tožilstvo pričakujeta tudi tokrat. Kdaj bo sodišče sprejelo odločitev, še ni znano.

BRUSELJ - Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je za svojo namestnico imenoval nekdanjo makedonsko obrambno ministrico Radmilo Šekerinsko. Položaj bo prevzela še letos.

SUHUMI - Po večdnevnih protestih zaradi naložbenega sporazuma z Moskvo je odstopil predsednik separatistične republike Abhazija Aslan Bžanija. Protesti na ulicah Suhumija v samooklicani republiki ob Črnem morju so vrhunec doživeli v petek z zasedbo parlamenta in zahtevo, da Abhazija odstopi od sporazuma.

NOVI SAD - Predstavniki srbske opozicije so nenapovedano blokirali vhod v stavbo državnega tožilstva in sodišča, posredovala je tudi policija. Protestniki zahtevajo odgovornost oblasti zaradi zrušenja nadstreška na novosadski železniški postaji, v katerem je umrlo 15 ljudi, ter izpustitev priprtih aktivistov.