Pregled - svet, 17. 10. (četrtek)

TEL AVIV/GAZA - Vodjo Hamasa Jahjo Sinvarja, odgovornega za napad palestinskega islamističnega gibanja na Izrael 7. oktobra lani, je ubila izraelska vojska, je sporočil izraelski zunanji minister Izrael Kac. Sinvar je avgusta na položaju nasledil Ismaila Hanijo, potem ko je bil ta poleti ubit v domnevnem izraelskem napadu v Teheranu. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v odzivu dejal, da smrt Sinvarja ne pomeni konca vojne proti Hamasu.

BRUSELJ - Voditelji članic EU so razpravljali o nadaljnji podpori Ukrajini pri njenem soočanju z rusko agresijo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski jim je predstavil svoj načrt za zmago v vojni z Rusijo, voditelji pa so izrazili nadaljnjo podporo Ukrajini. Govorili so tudi o migracijah. Številni so se že pred začetkom vrha zavzeli za ukrepanje glede tega vprašanja, še zlasti glede vračanja migrantov. Nekateri so izrazili naklonjenost rešitvam v obliki migrantskih centrov zunaj EU. Pred vrhom EU se je na posebnem srečanju na temo migracij sestala skupina voditeljev članic unije.

BRUSELJ - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na sedežu Nata dejal, da si Ukrajina zasluži postati članica zavezništva. To bi jo približalo miru, je poudaril Zelenski po srečanju z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem. Po besedah Rutteja pa je pomembno, da zaveznice še naprej zagotavljajo vojaško pomoč Ukrajini. Ukrajina je bila sicer ena od tem razprav obrambnih ministrov Nata, ki se udeležujejo dvodnevnega zasedanja zavezništva.

BRUSELJ - Voditelji držav članic EU in zalivskih držav so v sredo na prvem skupnem zasedanju, ki je potekalo v senci zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu, pozvali k prekinitvi ognja v Gazi in Libanonu. V skupni izjavi so se zavzeli za spoštovanje resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov, ki vključuje predlog za končanje vojne v Gazi v treh fazah. Zavzeli so se tudi za celovit, pravičen in trajen mir v Ukrajini ob upoštevanju načel ustanovne listine ZN.

BEJRUT/LATAKIJA/KAIRO - Izraelska vojska je znova napadla okolico mesta Tir in dolino Beka v Libanonu, potem ko je tamkajšnje prebivalce pozvala k evakuaciji. Hezbolah je z raketami napadel izraelske tanke ob meji. Vojaška ladja, ki deluje v okviru mirovne misije ZN v južnem Libanonu (Unifil), pa je pred libanonsko obalo sestrelila dron. Izrael je ponoči izvedel tudi napad na sirsko pristaniško mesto Latakija, pri čemer sta bila ranjena dva človeka. Iranski zunanji minister Abas Aragči pa je na obisku v Kairu skupaj z egiptovskim predsednikom Abdelom Fatahom al Sisijem posvaril pred širjenjem konflikta na Bližnjem vzhodu.

BRDO PRI KRANJU - Svet Evropske centralne banke (ECB) je skladno s pričakovanji drugič zapored znižal osrednje evrske obrestne mere. Znižanje za 0,25 odstotne točke je obenem tretji rez v obrestne mere po junijskem obratu v denarni politiki. Depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom in ki je po novem referenčna za evrsko denarno politiko, bo tako po novem pri 3,25 odstotka. Obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa bosta pri 3,40 oziroma 3,65 odstotka. Začetek veljavnosti novih obrestnih mer bo 23. oktober.

PHILADELPHIA - Demokratska predsedniška kandidatka Kamala Harris je v sredo podala svoj prvi intervju za televizijo Fox News, ki je sicer naklonjena republikancem. Pogovor je izkoristila za ostre napade na republikanskega protikandidata Donalda Trumpa in med drugim dejala, da njeno vodenje države ne bo zgolj nadaljevanje mandata trenutnega predsednika Joeja Bidna. Ob tem se je sicer izognila jasnim odgovorom na nekatera vprašanja.

LOZANA - Ukrajina dela vse, kar je v njeni moči, da bi svoje ozemlje očistila protipehotnih min in drugih eksplozivnih ostankov vojne, a potrebuje podporo svojih partnerjev, je na konferenci o protiminskem delovanju v Ukrajini dejala podpredsednica ukrajinske vlade Julija Sviridenko. Švica, ki gosti dvodnevno konferenco, je napovedala dodatno pomoč Ukrajini.

WASHINGTON/PARIZ - Ameriški predsednik Joe Biden je v sredo v telefonskem pogovoru ukrajinskemu kolegu Volodimirju Zelenskemu napovedal 425 milijonov dolarjev vredno dodatno vojaško pomoč, je sporočila Bela hiša. Gre predvsem za sisteme zračne obrambe in topništvo. ZDA so doslej Ukrajini skupno zagotovile okrog 175 milijard dolarjev vredno vojaško in gospodarsko pomoč. Francija pa bo po pčoročanju medijev Ukrajini dobavila nove brezpilotne letalnike kamikaze, ki jih je razvilo francosko-nemško podjetje KNDS.

KIJEV - Rusija je ponoči z več kot 50 brezpilotnimi letalniki napadla cilje v Ukrajini, pri čemer je ukrajinska zračna obramba sporočila, da je 22 dronov uspela sestreliti. Več napadov je bilo usmerjenih na energetsko infrastrukturo v regiji Mikolajiv, tarča napada je bila tudi stanovanjska stavba v Kijevu. Ruske sile so napadle tudi energetsko infrastrukturo v regiji Mikolajiv in upravno zgradbo v regiji Sumi. O smrtnih žrtvah ali ranjenih niso poročali, nastala pa je škoda.

BERLIN - Spodnji dom nemškega parlamenta je potrdil reformo bolnišničnega sistema v državi, ki jo spremljajo številne kritike. Cilj reforme, o kateri so v Nemčiji razpravljali dve leti, je zmanjšanje finančne obveznosti bolnišnic in njihova spodbuda, da pacientom ponudijo bolj specializirana zdravljenja.

BEOGRAD - Na sodišču se je v postopku proti njegovim staršem zaključilo pričanje mladoletnika, ki maja lani na Osnovni šoli Vladislava Ribnikarja v srbski prestolnici z očetovo pištolo ubil devet učencev in varnostnika, še šest oseb pa je ranil. Postopek je bil sicer zaprt za javnost. Po neuradnih informacijah so fanta izprašali svojci ubitih in njegovi starši, ki so za to sami zaprosili sodnika.

MOSKVA - Ruski poslanci so v prvi obravnavi soglasno podprli predlog zakona o prepovedi propagande, ki zagovarja življenje brez otrok. Za kršitve je predvidena globa do okoli 3700 evrov za posameznike in do 47.000 evrov za podjetja. Predlog vključuje tudi določbo o izgonu tujcev.

SANA/WASHINGTON - ZDA so v sredo izvedle več napadov na Jemen, pri čemer so po lastnih navedbah ciljali skladišča orožja uporniških hutijevcev. Gre za nadaljevanje bojnih operacij Zahoda proti hutijevcem, ki iz solidarnosti s Palestinci v Gazi napadajo tovorne ladje v Rdečem morju. Obrambni minister ZDA Lloyd Austin je dejal, da njihovi napadi ovirajo prost pretok mednarodne trgovine, grozijo z okoljsko katastrofo in ogrožajo življenja nedolžnih civilistov.

PJONGJANG - Severna Koreja je sporočila, da je v svoji ustavi Južno Korejo opredelila kot sovražno državo, in s tem prvič potrdila tovrstno spremembo ustave, h kateri je že v začetku leta pozval voditelj Kim Jong-un. Severna Koreja je ob tem nedavno razstrelila odseke cest in železnic proti jugu korejskega polotoka, kar je Pjongjang označil za postopek popolne ločitve ozemlja med državama.

OTTAWA/NEW DELHI - Kanadski premier Justin Trudeau je v sredo v zvezi z lanskim umorom vidnega kanadskega sikha Hardeepa Singha Nijjara obtožil Indijo, da je kršila kanadsko suverenost. New Delhi na drugi strani Trudeauju očita pokroviteljsko ravnanje, saj da ni predložil nobenih dokazov o vpletenosti Indije v ta primer. Gre za nadaljevanje spora, ki je nedavno privedel do izgonov najvišjih diplomatov na obeh straneh.

DAKA - Bangladeško sodišče je izdalo nalog za aretacijo nekdanje premierke Šejk Hasine in še 45 oseb, povezanih z njeno stranko Liga Awami. Nalog je sodišče izdalo zaradi domnevnih zločinov proti človečnosti med poletnimi protivladnimi protesti, v katerih je umrlo več sto ljudi.

GENOVA/PARIZ - Italijansko Ligurijo so v sredo po obilnih padavinah prizadeli poplave in zemeljski plazovi. Ponekod so bile prekinjene železniške povezave, iz več krajev poročajo o poplavljenih ulicah, šole so zaprte v večjem delu te italijanske dežele na severozahodu države. Deževje se bo po napovedih nadaljevalo tudi v prihodnjih dneh. Neurja z obilnimi padavinami so zajela tudi dele Francije in povzročila poplave v šestih francoskih departmajih. Številne avtoceste in železniške proge so zaprte, domove je moralo zapustili najmanj 900 ljudi.

BUENOS AIRES - Britanski pevec in nekdanji član pop skupine One Direction Liam Payne je v sredo zvečer po lokalnem času umrl v Buenos Airesu, potem ko je padel iz tretjega nadstropja hotela, je potrdila argentinska policija. Oboževalci so se zbrali pred hotelom, tudi po svetu žalujejo za preminulim pevcem. Payne je leta 2010 zaslovel zlasti kot član skupine One Direction, ki je nekaj časa veljala za eno najbolj priljubljenih na svetu, nato pa leta 2016 prenehala delovati.