Pregled - svet, 2. 10. (sreda)
Ljubljana, 2. oktobra - Pregled dogodkov v svetu v sredo, 2. oktobra.
TEL AVIV/WASHINGTON/TEHERAN - Izrael je po iranskem napadu napovedal odgovor in Teheran posvaril pred hudimi posledicami. Teheran je medtem zagrozil, da se bo v primeru napada na njegovo ozemlje odzval z novimi napadi na Izrael, pri čemer bo tarča vsa infrastruktura. Po lastnih navedbah je v torek proti Izraelu izstrelil 200 raket, izraelska vojska pa poroča o 180, večino naj bi prestregli. Iranski predsednik Masud Pezeškian je ZDA in evropske države je pozval, naj Izraelu preprečijo prelivanje krvi na Bližnjem vzhodu. Več evropskih držav medtem svetuje svojim državljanom, naj zapustijo Iran.
BRUSELJ/BERLIN/PARIZ/RIM/NEW YORK - Nadaljevali so se odzivi na raketni napad Irana na Izrael. Ta ogroža stabilnost regije v že tako težkih časih, je ocenila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Napad sta obsodila tudi francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Olaf Scholz. Pariz je napovedal organizacijo konference v podporo Libanonu, Scholz pa opozarja, da regiji grozi širši konflikt. Člani Varnostnega sveta ZN so na izrednem zasedanju, ki sta ga zahtevala Francija in Izrael, obsojali iranski napad na Izrael, vendar večinoma tudi zahtevali mir na vseh trenutnih frontah Bližnjega vzhoda. Italija je medtem sklicala telefonsko konferenco voditeljev G7, ki so ocenili, da je na Bližnjem vzhodu še vedno mogoča diplomatska rešitev.
TEL AVIV/NEW YORK- Izraelski zunanji minister Izrael Kac je generalnega sekretarja Združenih narodov Antonia Guterresa razglasil za persono non grata in mu prepovedal vstop v državo. Kot razlog je navedel, da Guterres ni nedvoumno obsodil iranskega raketnega napada na Izrael. Guterres je na zasedanju Varnostnega sveta ZN kritike zavrnil,češ da bi moral biti kontekst obsodbe dovolj jasen.
BEJRUT/TEL AVIV - Izraelska vojska je v jutranjih urah po lastnih navedbah znova napadla cilje šiitskega gibanja Hezbolah v libanonski prestolnici Bejrut. Na jugu Libanona pa se je spopadla z borci Hezbolaha, pri čemer jih je po lastnih navedbah več ubila in uničila infrastrukturo gibanja. V spopadih je bilo ubitih osem izraelskih vojakov, še sedem je ranjenih. Hezbolah je poročal o dveh spopadih z izraelskimi vojaki in zatrdil, da ima dovolj borcev in orožja, da se zoperstavi Izraelu. Izstrelil je tudi več deset raket na mesto Safed v Izraelu in po lastnih navedbah na jugu Libanona odbil več napadov ter uničil tri izraelske tanke.
TEL AVIV - V strelskem napadu, ki se je zgodil malo pred raketnim napadom Irana, je bilo po navedbah izraelske policije v torek ubitih najmanj sedem ljudi. Napad v soseski Jafa v južnem delu Tel Aviva sta izvedli dve osebi, ki so ju po navedbah policije "nevtralizirali". Po poročanju izraelskih medijev sta bila oba napadalca Palestinca z zasedenega Zahodnega brega.
GAZA - V senci naraščajočih napetosti z Iranom Izrael nadaljuje napade na Gazo, ki so terjali najmanj 79 življenj Palestincev. Med tarčami izraelskih sil sta bili po navedbah palestinske tiskovne agencije Wafa tudi šola in sirotišnica na severu razdejane enklave. Izraelski vojaki so znova vdrli tudi na območje Han Junisa.
KIJEV - Ukrajinska vojska je sporočila, da se umika iz mesta Vugledar v regiji Doneck na vzhodu države. Rusija si je mesto prizadevala zavzeti že od prvih tednov invazije na Ukrajino, zaradi obsežnih napadov in ruskega napredovanja v regiji pa je ukrajinskim vojakom v mestu grozila obkolitev. Padec Vugledarja, premogovniškega mesta, ki je pred invazijo imel nekaj več kot 14.000 prebivalcev, predstavlja eno pomembnejših ozemeljskih pridobitev Rusije v zadnjih mesecih in sproža vprašanja o stabilnosti ukrajinskih obrambnih položajev na jugovzhodni fronti.
BRUSELJ - Zaslišanja kandidatov za evropske komisarje, med njimi slovenske kandidatke Marte Kos, pred pristojnimi odbori Evropskega parlamenta bodo potekala od 4. do 12. novembra, je danes sporočila predsednica parlamenta Roberta Metsola. Konferenca predsednikov parlamenta je obenem potrdila tudi razdelitev zaslišanj med posamezne odbore.
BRUSELJ - Britanski premier Keir Starmer se je na prvem obisku v Bruslju po prevzemu položaja pred srečanjem s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen zavzel za ponovno utrditev odnosov med EU in Združenim kraljestvom, ki je leta 2020 zapustilo unijo. Voditelja sta se v skupni izjavi strinjala, da bosta okrepila odnose.
STRASBOURG - Ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange je bil obravnavan kot politični zapornik, je ocenila Parlamentarna skupščina Sveta Evrope. V resoluciji, sprejeti z večino glasov, je poudarila, da je bil pregon Assangea politično motiviran. Izrazila je bojazen, da bo to imelo zastrašujoč učinek na novinarje.
NEW YORK - Demokratski in republikanski podpredsedniški kandidat Tim Walz in JD Vance sta na televizijskem soočenju v torek vljudno in spoštljivo razpravljala o vročih političnih vprašanjih, čeprav brez omembe vojne v Ukrajini. Sta pa ostre kritike namenila predsedniškima kandidatoma. Dvoboj na televiziji CBS glede na anketo ni prinesel jasnega zmagovalca ali poraženca.
VATIKAN - Papež Frančišek je z mašo v baziliki svetega Petra v Vatikanu začel generalno zasedanje škofovske sinode. Ob odprtju je udeležence pozval, naj pustijo ob strani svoje osebne načrte in se osredotočijo na dialog. Dejal jim je še, naj bodo odprti za prispevke vseh sodelujočih, da bi slišali Božji glas. Generalno zasedanje škofovske sinode je drugi in odločilni krog velike sinode, ki jo je pred tremi leti sklical papež Frančišek. Pred zasedanjem je papež v torek zvečer v baziliki svetega Petra vodil spokorno vigilijo.
DŽIBUTI - Ob obali Džibutija sta v torek potonila čolna, ki sta iz Jemna izplula z več kot 300 ljudmi na krovu. V brodolomu je življenje izgubilo najmanj 45 prebežnikov, 115 so jih uspeli rešiti, medtem ko ostale v obsežni reševalni akciji džibutijske obalne straže in Mednarodne organizacije za migracije (IOM) še iščejo.
CIUDAD DE MEXICO - Na položaj predsednice Mehike je v torek prisegla 62-letna Claudia Sheinbaum, ki je nasledila svojega levega populističnega mentorja Andresa Manuela Lopeza Obradorja. Prva predsednica v zgodovini države je po prisegi in prevzemu položaja dejala, da je napočil čas za spremembe in ženske.
CHARLOTTE - Število smrtnih žrtev orkana Helene, ki je pustošil po jugovzhodu ZDA, je preseglo 160. "Opustošenje orkana Helene je neverjetno. Z zemljevida je izbrisal skupnosti," je v torek dejal guverner Severne Karoline, ki so jo močno prizadele poplave. Prizadeta območja v Južni in Severni Karolini naj bi obiskal ameriški predsednik Joe Biden, ki je pred tem ukazal napotitev 1000 vojakov na opustošena območja. Georgio pa naj bi obiskala podpredsednica ZDA Kamala Harris.
KOEBENHAVN/STOCKHOLM - V neposredni bližini izraelskega veleposlaništva v Koebenhavnu sta ponoči odjeknili dve eksploziji, ki nista zahtevali žrtev, je sporočila danska policija, ki dogodek še preiskuje. Pred tem je v torek do nasilnega incidenta prišlo tudi pri veleposlaništvu Izraela v Stockholmu, kjer naj bi odjeknili streli.
MOSKVA - Ruske oblasti so začele kazenski postopek proti politiku Levu Šlosbergu, enemu redkih kritikov Kremlja, ki še ostajajo v državi. Ob tem se je v Moskvi začelo tudi sojenje štirim neodvisnim novinarjem, obtoženim sodelovanja z organizacijami pokojnega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega.
TBILISI - Gruzijska predsednica Salome Zurabišvili je zavrnila podpis t. i. zakona o družinskih vrednotah in zaščiti mladoletnikov, ki omejuje pravice pripadnikom skupnosti LGBTQ. Pričakuje se, da bo zakon namesto nje podpisal predsednik parlamenta in član vladajoče stranke, ki je zakon predlagala, Šalva Papuašvili.
LIZBONA/BAR - Ladja MV Kathrin, ki naj bi prevažala eksploziv za Izrael, je zaprosila za umik portugalske zastave, pod katero je plula. Do zamenjave zastave ne more vpluti v nobeno pristanišče in trenutno stoji v južnem Jadranu. Aktivisti od ciljnih držav, tudi Slovenije, zahtevajo prepoved zasidranja ladje v njihovih pristaniščih.
WOLFSBURG - Nemško tožilstvo je zahtevalo 15 let zapora za Christiana Brücknerja, glavnega osumljenca v še vedno nerešenem primeru izginotja britanske deklice Madeleine McCann na Portugalskem leta 2007. Na sojenju v mestu Brunswick, ki sicer ni povezano s tem primerom, je obtožen treh posilstev in spolne zlorabe dveh otrok, domnevno zagrešenih na Portugalskem med letoma 2000 in 2017.