Pregled - svet, 26. 9. (četrtek)

NEW YORK/JERUZALEM/BRUSELJ - ZDA, EU ter Avstralija, Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Katar so v sredo objavili skupen poziv za 21-dnevno prekinitev ognja na meji med Izraelom in Libanonom in strani pozvali, naj premirje nemudoma sprejmeta. Libanonski premier Nadžib Mikati je poziv pozdravil, izraelski zunanji minister Izrael Kac pa ga je zavrnil, češ da ne bo premirja do zmage. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je odredil nadaljevanje napadov na cilje gibanja Hezbolah. O razmerah v Libanonu je na izrednem zasedanju v sredo razpravljal tudi VS ZN.

BEJRUT - Izraelska vojska nadaljuje napade na Libanon, pri čemer je po lastnih navedbah ponoči zadela 75 ciljev tamkajšnjega šiitskega gibanja Hezbolah, vključno s skladišči streliva. Po podatkih libanonskega ministrstva za zdravje je bilo sicer ponoči v napadih ubitih najmanj 13 ljudi, več pa ranjenih. Izraelska vojska je potrdila, da je bil v napadu na južno predmestje Bejruta ubit poveljnik Hezbolaha Muhamad Husein Srur, znan tudi kot Abu Saleh. Medtem je izraelsko obrambno ministrstvo sporočilo, da si je Izrael zagotovil 8,7 milijarde dolarjev vreden paket vojaške pomoči ZDA. Libanonski notranji minister Basam Mavlavi pa je dejal, da je v Libanonu zaradi intenzivnih izraelskih napadov v več sto začasnih zatočiščih nastanjenih že 70.100 razseljenih ljudi.

NEW YORK - Palestinski predsednik Mahmud Abas je v govoru na 79. zasedanju Generalne skupščine ZN pozval mednarodno skupnost, naj ustavi zločin, ki ga izvaja Izrael nad Palestinci in Libanonci. Naštel je tudi predloge za čas po koncu spopadov.

MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je v sredo zagrozil z uporabo jedrskega orožja v primeru obsežnega zračnega napada na državo. V skladu s spremembami jedrske doktrine bi v primeru napada na Rusijo s strani države brez jedrskega orožja ob sodelovanju ali podpori jedrske sile napad obravnavali kot njihov skupni napad na Rusijo, je dejal. Ukrajina je v odzivu Rusiji očitala jedrsko izsiljevanje. Kremelj pa je sporočil Zahodu, naj spremembo doktrine vidi kot svarilo.

WASHINGTON/NEW YORK - Ameriški predsednik Joe Biden je napovedal skoraj osem milijard dolarjev vojaške pomoči za Ukrajino, dodatno ji bodo ZDA zagotovile tudi orožje dolgega dosega. Napovedal je še dodatno urjenje ukrajinskih sil za uporabo lovskih letal F-16. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zagotovil, da bodo pomoč uporabili za dosego trajnega miru. Zavezo za za pomoč Ukrajini pri obnovi in okrevanju po ruski agresiji je Biden skupaj z mednarodnimi partnerji potrdil tudi na dogodku ob robu zasedanja 79. Generalne skupščine Z , ki sta se ga poleg voditeljev 30 zavezniških držav udeležila tudi predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

KIJEV/MOSKVA - Ruske sile so po lastnih navedbah zavzele mesto Ukrajinsk 30 kilometrov zahodno od mesta Doneck v delno zasedeni istoimenski regiji. Hkrati so izvedle niz napadov z brezpilotniki in raketami. Ukrajinske letalske sile so sporočile, da so sestrelile več deset ruskih dronov in štiri vodene rakete.

LUXEMBOURG - Papež Frančišek je ob obisku v Luksemburgu obžaloval ponoven pojav razkolov in sovražnosti v Evropi, pri tem pa politike pozval k ukrepanju za mir in končanje konfliktov v svetu. Na srečanju z vodilnimi političnimi predstavniki je to majhno, a bogato evropsko državo izpostavil kot zgled demokratičnosti in odprtosti. Frančišek se je v okviru enodnevnega obiska v Luxembourgu med drugim sešel z velikim vojvodo Henrijem in premierjem Lucom Friednom, zvečer pa dopotoval v Belgijo, kjer se bo mudil do nedelje.

NEW YORK - Proti newyorškemu županu Ericu Adamsu je bila vložena obtožnica zaradi zveznih kaznivih dejanj. Med drugim je obtožen poštnih in spletnih prevar, podkupovanja in pridobivanja nezakonitih donacij. 64-letni Adams, proti kateremu potekajo štiri s korupcijo povezane preiskave, je prvi župan New Yorka, obtožen med opravljanjem funkcije. Adams je v sredo objavil izjavo, v kateri se je izrekel za nedolžnega. Obljubil je, da se bo boril proti obtožbam in ostal na položaju, prebivalce New Yorka pa prosil za potrpežljivost.

SHIZOUKA - Japonsko sodišče je v ponovljenem sojenju izreklo oprostilno sodbo za danes 88-letnega Iwaoa Hakamado, ki je bil leta 1968 obsojen na smrt. Veljal je za zapornika, ki je najdlje na svetu čakal na izvršitev smrtne kazni. Sodišče je ugotovilo, da so bili dokazi prirejeni, priznanje pa izsiljeno.

TAIPEI - Kitajska je v bližino Tajvana znova poslala več deset vojaških letal in dronov ter osem bojnih ladij, je sporočilo tajvansko obrambno ministrstvo. Gre za nov primer naraščanja napetosti v regiji, k čemer je pripomoglo tudi sredino plutje japonskih, avstralskih in novozelandskih bojnih ladij skozi Tajvansko ožino.

NEW YORK - Afriške države si želijo, da se jih obravnava kot enakovredne partnerke na globalnem odru, ne pa le kot nepomembne prejemnice pomoči, je v nadaljevanju splošne razprave svetovnih voditeljev ob začetku 79. zasedanja Generalne skupščine ZN v sredo dejal predsednik Gane Nana Addo Dankwa Akufo-Addo. Zavzel se je za reformo VS ZN, ki bi to odrazila.

PRAGA - Češka koalicija je v sredo doživela pretres, saj jo je zapustila Češka piratska stranka. Ta se je za to odločila, ker je premier Petr Fiala v torek po pokrajinskih volitvah v državi, na katerih je slavila opozicija, napovedal razrešitev vodje stranke Igorja Bartoša s položaja ministra za regionalni razvoj. Sedaj štiričlanska koalicija bo imela po novem v 200-članskem parlamentu 104 sedeže.

LUXEMBOURG - Sodišče EU je dokončno zavrnilo pritožbo vodilne osebnosti katalonskih prizadevanj za neodvisnost Carlesa Puigdemonta in katalonskega politika Tonija Comina na odločitev predsednika Evropskega parlamenta, da junija 2019 ne prizna njunega statusa poslanca Evropskega parlamenta. Po mnenju Sodišča EU predsednik Evropskega parlamenta ne more odstopati od seznama izvoljenih poslancev, o katerem so ga uradno obvestile španske oblasti. Prav tako nima pristojnosti preverjati točnosti seznama, ali pa bi s tem kršil delitev pristojnosti med EU in državami članicami.

BRUSELJ - Politične skupine v Evropskem parlamentu so predstavile svoje kandidate za nagrado Saharova za svobodo misli, ki velja za največje priznanje, ki ga EU izkazuje prizadevanjem na področju človekovih pravic. Med kandidati sta voditelja venezuelske opozicije, pa tudi žensko gibanje iz Izraela in Palestine. Evropski poslanci so sicer za nagrado med drugim predlagali še palestinske novinarje in tehnološkega mogotca Elona Muska. Dobitnik nagrade bo znan oktobra.

BRUSELJ - Države članice EU so tudi uradno potrdile predlog Evropske komisije za zmanjšanje zaščite volka. Bruselj bo zdaj predlog posredoval sekretariatu bernske konvencije, ki ureja zaščito volka. Zasedanje stalnega odbora, ki odloča o spremembah zaščite, je predvideno v začetku decembra. Nato bo morala EU spremeniti še ustrezno zakonodajo.

CIUDAD DE MEXICO - Med Mehiko in Španijo je izbruhnil spor, ker španski kralj Felipe VI. ni bil povabljen na inavguracijo novoizvoljene predsednice Claudie Sheinbaum. V Madridu so odločitev mehiške vlade v torek kritizirali kot nesprejemljivo. Sheinbaum je v sredo pojasnila, da monarha niso povabili, ker se ni odzval na pismo iz leta 2019 s pozivom k opravičilu za pkodo zaradi španskega osvajanja Amerik.

WASHINGTON - Nekdanja prva dama ZDA Melania Trump je demokrate in medije obtožila, da razdvajajo državo, ter obsodila nasilje nad njenim možem Donaldom Trumpom med volilno kampanjo. V intervjuju za ameriško televizijo Fox News je med drugim spregovorila o poskusu atentata na njenega soproga, njegovo preživetje pa označila za čudež.

PATNA - Med praznovanjem hindujskega praznika Jitiya je v indijski zvezni državi Bihar od torka utonilo najmanj 46 ljudi, med njimi 37 otrok, so sporočile lokalne oblasti. Utopili so se med kopanjem v rekah in ribnikih, ki so narasli po nedavnem monsunskem deževju v državi.

MÜNCHEN - Astronomi so po 420 nočeh opazovanja z infrardečim teleskopom Vista Evropskega južnega observatorija (ESO) v Čilu izdelali doslej najpodrobnejšo sliko osrednjega dela Rimske ceste. Infrardeča slika vsebuje več kot 1,5 milijarde objektov, med njimi tudi nove zvezde, in je tako desetkrat podrobnejša od predhodne iz leta 2012.