Zelenski v Varnostnem svetu napovedal nadaljevanje bojev do pravičnega miru
New York, 24. septembra - Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je na današnjem zasedanju Varnostnega sveta ZN o vojni v njegovi državi zagotovil, da bo boj proti ruski agresiji trajal do pravičnega miru in se ne bo končal, ker je nekdo naveličan vojne ali trguje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ampak ker bo prevladala pravica do samoobrambe.
ZDA, New York.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Foto: dpa/STA
Arhiv dpa/STA
Zasedanje, ki so ga sklicale ZDA, Velika Britanija, Francija, Japonska, Malta in Južna Koreja, se je začelo s pričakovanim ugovorom ruskega veleposlanika Vasilija Nebenzije, ki je med drugim ugovarjal, da je predsedujoča država Slovenija povabila številne države, ki niso članice Varnostnega sveta.
Veleposlanik Samuel Žbogar je njegove ugovore zavrnil in predal vodenje zasedanja premierju Robertu Golobu.
Potem ko je generalni sekretar ZN Antonio Guterres poročal o položaju v Ukrajini, je Zelenski izrazil prepričanje, da bodo na ZN enkrat lahko rekli, da se je ruska agresija končala ne zaradi utrujenosti ali trgovanja s Putinom, ampak ker bo prevladala pravica do samoobrambe. Rusijo je obtožil laganja o vojni, ker nima prave razlage, kaj sploh dela v Ukrajini. Ruska delegacija je medtem že zapustila dvorano Varnostnega sveta.
Zelenski se je Sloveniji zahvalil za vodenje zasedanja in dejal, da si Ukrajina želi le to, kar si želi vsaka suverena in neodvisna država v skladu z Ustanovno listino ZN, ki določa, da se spori urejajo na miren način in zagotavlja pravico do samoobrambe.
"Rusija si Ustanovno listino razlaga na sprevržen način in laže. Ne more razložiti, zakaj je napadla ladjo, ki je peljala žito v Egipt, zakaj so droni in rakete v zračnih prostorih Poljske, Moldavije in Romunije, zakaj vsak dan pobijajo Ukrajince. Danes so njene bombe spet zadele stanovanjsko zgradbo in pekarno," je dejal Zelenski.
Dodal je, da Rusija nima argumenta, zakaj pobija ukrajinske otroke, napada bolnišnice, vleče v vojno Belorusijo in vlaga v sovraštvo namesto v razvoj, iz Irana in Severne Koreje pa dela sostorilca v kriminalni vojni. "Vem, da želijo nekateri govoriti s Putinom. Kaj pa lahko slišijo od njega? To, da je razburjen, ker uveljavljamo pravico do samoobrambe? Zločinov ne more upravičiti," je dejal predsednik Ukrajine.
Zagotovil je, da vojne ne bo konec z govorjenjem, ampak je potrebna odločnost. Opozoril je še, da se Rusija pripravlja na napade na tri ukrajinske jedrske elektrarne, in zatrdil, da se bo vojna končala v skladu z njegovo mirovno formulo, ki jo je predlagal leta 2022.
Zelenski, ki se v New Yorku udeležuje zasedanja Generalne skupščine ZN, se bo v četrtek odpravil v Washington, kjer ga bo sprejel predsednik ZDA Joe Biden. Govorila bosta o dovoljenju Ukrajini, da uporabi zahodno orožje za napade globoko na rusko ozemlje.
Večina govornikov je do konca zasedanja Varnostnega sveta obsojala rusko agresijo, nekateri pa so se zavzeli za pragmatičen mir.
"Le pragmatična diplomacija nas lahko pripelje iz tega položaja, ki je zahteval že preveč življenj," je dejal zunanji minister Švice Ignazio Cassis in dodal, da se Ukrajinci soočajo s tretjo zaporedno zimo v času vojne in jim je potrebno ponuditi pomlad miru.
Podobno je tudi kitajski zunanji minister Wang Yi menil, da podaljševanje krize prinaša le več trpljenja, uničenja in nezanesljivosti. "Vse strani morajo vzeti mir kot prioriteto," je dejal.
Vendar pa so drugi nadaljevali s kritikami na račun ruskih dejanj in se zavzemali za spoštovanje Ustanovne listine ZN. "Bolnišnice, šole, civiliste in otroke se ne sme nikoli napadati," je dejal zunanji minister Malte Ian Borg.
Ameriški državni sekretar Antony Blinken je Kitajsko ponovno obtožil, da razpihuje vojno z izvozom tehnologije, ki se lahko uporabi za vojaške namene in poudaril, da je velika razlika med tem in zahodnim oboroževanjem Ukrajine. "Rusija je agresor, Ukrajina je žrtev," je dejal in pozval k ukrepanju proti Severni Koreji in Iranu, ki Rusiji prodajata orožje.
Ruski veleposlanik Nebenzija je odločno zavračal vse kritike in za krizo okrivil režim v Kijevu, ki ga bje ponovno označil za nacističnega.