V ljubljanskem botaničnem vrtu uspešno rastejo preživela drevesa iz Hirošime
Ljubljana, 6. avgusta - Mineva 79 let od trenutka, ko so 6. avgusta 1945 ZDA na japonsko mesto Hirošima odvrgle prvo atomsko bombo v zgodovini. Vendar pa ta dogodek ne opominja le na grozote vojne, ampak tudi na moč preživetja in miru, kar simbolizirajo drevesa, ki so preživela to katastrofo in danes uspešno rastejo tudi v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani.
Ljubljana, Botanični vrt.
Drevesa vrst dvokrpi ginko in japonski koprivovec, ki so zrasle iz semen preživelih dreves iz Hirošime, po napadu z jedrsko bombo ob koncu 2. svetovne vojne.
Vodja botaničnega vrta Jože Bavcon.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Ljubljana, Botanični vrt.
Drevesa vrst dvokrpi ginko in japonski koprivovec, ki so zrasle iz semen preživelih dreves iz Hirošime, po napadu z jedrsko bombo ob koncu 2. svetovne vojne.
Vodja botaničnega vrta Jože Bavcon.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Ljubljana, Botanični vrt.
Drevesa vrst dvokrpi ginko in japonski koprivovec, ki so zrasle iz semen preživelih dreves iz Hirošime, po napadu z jedrsko bombo ob koncu 2. svetovne vojne.
Vodja botaničnega vrta Jože Bavcon.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Ljubljana, Botanični vrt.
Drevesa vrst dvokrpi ginko in japonski koprivovec, ki so zrasle iz semen preživelih dreves iz Hirošime, po napadu z jedrsko bombo ob koncu 2. svetovne vojne.
Vodja botaničnega vrta Jože Bavcon.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Ljubljana, Botanični vrt.
Drevesa vrst dvokrpi ginko in japonski koprivovec, ki so zrasle iz semen preživelih dreves iz Hirošime, po napadu z jedrsko bombo ob koncu 2. svetovne vojne.
Vodja botaničnega vrta Jože Bavcon.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Ljubljana, Botanični vrt.
Drevesa vrst dvokrpi ginko in japonski koprivovec, ki so zrasle iz semen preživelih dreves iz Hirošime, po napadu z jedrsko bombo ob koncu 2. svetovne vojne.
Vodja botaničnega vrta Jože Bavcon.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Ljubljana, Botanični vrt.
Drevesa vrst dvokrpi ginko in japonski koprivovec, ki so zrasle iz semen preživelih dreves iz Hirošime, po napadu z jedrsko bombo ob koncu 2. svetovne vojne.
Vodja botaničnega vrta Jože Bavcon.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Ljubljana, Botanični vrt.
Drevesa vrst dvokrpi ginko in japonski koprivovec, ki so zrasle iz semen preživelih dreves iz Hirošime, po napadu z jedrsko bombo ob koncu 2. svetovne vojne.
Vodja botaničnega vrta Jože Bavcon.
Foto: Daniel Novakovič/STA
Tam so junija 2013 posejali semena dveh tovrstnih dreves, in sicer dvokrpega ginka in japonskega koprivovca. Ob eksploziji atomske bombe v Hirošimi je prav ginko bilo edino drevo, ki je ostalo, in to najbližje atomskemu udaru, je poudaril vodja botaničnega vrta Jože Bavcon.
To drevo je zato lep primer, ki govori o tem, kako je narava trdoživa, postal pa je tudi simbol miru. V botaničnem vrtu zato želijo vzgojiti primerno velika drevesa za zasaditev na stalno mesto ob nove fakultete na Večni poti.