Pregled - svet, 18. 10. (sreda)

GAZA/TEL AVIV/KAIRO/AMAN - V napadu na bolnišnico Ahli Arab v mestu Gaza je bilo v torek zvečer ubitih najmanj 471 ljudi. Število smrtnih žrtev v izraelskem obstreljevanju palestinske enklave je medtem naraslo na 3478. Palestinsko gibanje Hamas je odgovornost za napad pripisalo izraelski vojski, ta pa je okrivila še eno islamistično gibanja na območju, Islamski džihad, katerega raketa, usmerjena proti izraelskemu ozemlju, naj bi zašla in padla na bolnišnico. Ameriški predsednik Joe Biden je med obiskom v Izraelu podprl navedbe Izraela o odgovornosti palestinskih skrajnežev za torkov krvavi napad na bolnišnico v Gazi, rekoč da kaže na to, da je zanj odgovorna "druga ekipa". Njegov gostitelj, izraelski premier Benjamin Netanjahu, se mu je zahvalil za ameriško neomajno podporo v vojni s Hamasom. Zaradi napada na bolnišnico je bilo odpovedano srečanje Bidna z arabskimi voditelji v Amanu. Sicer pa se vrstijo obsodbe napada in pozivi k preiskavi. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pozval k takojšnji humanitarni prekinitvi ognja v Gazi. V več državah na Bližnjem vzhodu in na severu Afrike, med drugim v Libanonu, Tuniziji, Egiptu in Jordaniji, so potekali množični protesti po napadu na bolnišnico.

TEL AVIV/KAIRO - Izrael bo dovolil dostavo humanitarne pomoči v Gazo iz Egipta, so sporočili iz kabineta izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Kot so pojasnili, bodo sicer v palestinsko enklavo, za katero so uvedli popolno blokado, dovolili le dostavo hrane, vode in zdravil. Sporočili so tudi, da ne bodo dovolili dostave humanitarne pomoči na območje Gaze z izraelskega ozemlja, dokler Hamas ne bo izpustil talcev, ki jih je zajel ob nedavnem vdoru v Izrael. Biden pa je povedal, da je izraelsko vlado prosil, naj dovoli dobavo življenjsko humanitarne pomoči civilistom v Gazi. Ameriški predsednik je napovedal tudi dodatno pomoč ZDA Palestincem v Gazi in na Zahodnem bregu v vrednosti sto milijonov dolarjev. Izraelu pa je obljubil vojaško pomoč brez primere in dodal, da bo zanjo še ta teden zaprosil kongres. Dejal je še, da bodo ZDA storile vse, kar je v njihovi moči, da bi bil Izrael znova varen za judovsko ljudstvo. Egiptovski predsednik Abdel Fatah al Sisi je medtem zavrnil navedbe, da je Egipt tisti, ki preprečuje odprtje mejnega prehoda Rafa z Gazo in s tem dostop humanitarne pomoči več kot dvema milijonoma Palestincem. Humanitarna pomoč na palestinsko ozemlje ne prihaja zaradi izraelskega bombardiranja, je opozoril.

STRASBOURG - Nobenega opravičila ni za napad na bolnišnico, polno civilistov. Poskrbeti moramo, da bodo razjasnjena vsa dejstva, in da bodo odgovorni za ta napad tudi odgovarjali, je v Evropskem parlamentu dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je ostro obsodila torkov napad na bolnišnico v Gazi, v katerem je umrlo več sto ljudi. Vodje političnih skupin v parlamentu so v razpravi enotno obsodili napade Hamasa, njihova mnenja in stališča pa so se razlikovala predvsem glede odziva EU na konflikt in izraelskih povračilnih napadov na Gazo.

WASHINGTON - Kandidat republikanske večine za novega predsednika predstavniškega doma ZDA Jim Jordan tudi v drugem poskusu ni dobil dovolj podpore za izvolitev na položaj. Za izvolitev je potreboval 217 glasov, dobil pa jih je 199, kar je en glas manj kot v torek.

BRUSELJ - Odgovornost za ponedeljkov napad v Bruslju, ko je domnevni islamski skrajnež ubil švedska navijača, je v torek prevzela teroristična skupina Islamska država. Belgijsko tožilstvo je pred tem sicer sporočilo, da naj bi napadalec deloval sam in ne kot del teroristične mreže. Policija je osumljenca v torek odkrila in ubila. Premierja Belgije in Švedske, Alexander De Croo in Ulf Kristersson, sta na spominskem dogodku po napadu pozvala k odločnemu boju proti terorizmu in okrepljeni varnosti na mejah Evropske unije.

BERLIN/KAIRO/DUNAJ - Po neuspelem nočnem napadu z molotovkama na sinagogo in judovski center v Berlinu je nemški kancler Olaf Scholz napovedal zaostritev varnostnih ukrepov okoli judovskih institucij v državi. To je dejal po tem, ko sta ponoči neznanca vrgla molotovki proti sinagogi, ki pa nista zahtevali žrtev niti povzročili škode. Avstrija pa je zaradi stopnjevanja napetosti na Bližnjem vzhodu in terorističnega napada v Bruslju zvišala stopnjo teroristične ogroženosti na drugo najvišjo, je sporočil avstrijski notranji minister Gerhard Karner. Povečali bodo tudi število pripadnikov varnostnih sil ob judovskih ustanovah.

DUNAJ/RIM - Avstrija je uvedla nadzor tudi na meji s Češko. Za to se je odločila po tem, ko je Nemčija zaradi ilegalnih migracij uvedla nadzor na mejah s Češko, Poljsko in Švico. Kot je v torek sporočilo notranje ministrstvo na Dunaju, želijo preprečiti premik poti tihotapcev ljudi na avstrijsko-češko mejo. Podobno se je za uvedbo nadzora zaradi spremenjenih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu odločila Italija, ki ga bo v soboto vzpostavila na meji s Slovenijo.

BRUSELJ - Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson se je po ponedeljkovem terorističnem napadu v Bruslju zavzela za okrepitev vračanja posameznikov, ki nimajo dovoljenja za bivanje v EU, v države izvora. Domnevni napadalec je namreč v Belgiji bival nezakonito. O tem bo v četrtek govorila tudi z notranjimi ministri EU, je napovedala. Pojasnila je, da lahko v skladu s trenutno veljavno zakonodajo države članice odločijo o tem, ali bodo posameznika, ki predstavlja varnostno tveganje, vrnile v državo izvora. Zakonodajni predlog, ki ga je komisija predstavila v okviru pakta o migracijah in azilu, pa predvideva, da bi to morale storiti takoj po zavrnitvi prošnje za bivanje. Podpredsednik Evropske komisije, pristojen za spodbujanje evropskega načina življenja, Margaritis Schinas je ob tem poudaril, da sta tako bruseljski napadalec, kot tudi napadalec, ki je na srednji šoli v Franciji do smrti zabodel profesorja, predstavljala varnostno tveganje.

NEW YORK - ZDA so vložile veto na predlog brazilske resolucije, ki obsoja teroristične napade Hamasa na Izrael, hkrati pa zahteva, da Izrael umakne poziv Palestincem, naj se s severnega dela Gaze umaknejo na jug. Za resolucijo je glasovalo 12 od 15 članic Varnostnega sveta ZN, Rusija in Velika Britanija pa sta se vzdržali. Predlog resolucije se poleg obsodbe Hamasa osredotoča na humanitarna vprašanja in ponavlja stališče generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa in agencij ZN, da evakuacije več kot milijona ljudi s severa na jug Gaze ni mogoče izvesti brez številnih žrtev.

PEKING - Ob robu vrha Pas in pot sta se sešla voditelja Kitajske in Rusije, Xi Jinping in Vladimir Putin. Xi je poudaril, da se odnosi med državama poglabljajo, ter Putina pozval k skupnim prizadevanjem Moskve in Pekinga za "zaščito mednarodne poštenosti" in "pravičnosti". Putin pa je dejal, da naraščajoče število konfliktov in groženj v svetu še krepi vezi med Moskvo in Pekingom.

PJONGJANG - Rusija ceni podporo Severne Koreje v boju proti Ukrajini, je ob začetku dvodnevnega srečanja izjavil ruski zunanji minister Sergej Lavrov. Med obiskom se bo Lavrov z gostitelji med drugim uskladil glede podrobnosti o načrtovanem obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina.

BRUSELJ - Evropska komisija predlaga zaostritev mehanizma za začasno ukinitev brezvizumskega režima za tretje države. Predlaga razširitev razlogov za ukinitev, med drugim bi bilo to možno, če vizumska politika tretje države ne bi bila v zadostni meri usklajena z vizumsko politiko EU. Ta težava se je pred časom pojavila na Zahodnem Balkanu.

TEL AVIV/GAZA - Izrael nadaljuje obstreljevanje območja Gaze, kjer je po lastnih navedbah napadel več deset tarč, povezanih z gibanjem Hamas, in ubil še dva visoka člana islamistične skupine. Obenem je izraelska vojska ponovila poziv prebivalcem območja Gaze, naj se umaknejo na jug enklave.

WASHINGTON - Ameriško finančno ministrstvo in State Department sta napovedala zaradi nedavnega napada gibanja Hamas na Izrael uvedbo sankcij proti desetim članom, operativcem in finančnim posrednikom Hamasa. Sankcije so uvedene proti posameznikom v Gazi, Sudanu, Turčiji, Alžiriji, Katarju in drugje.

WASHINGTON - Ameriško finančno ministrstvo je objavilo nove sankcije proti posameznikom in organizacijam v Iranu, Hongkongu, Kitajski in Venezueli v povezavi z iranskimi programi brezpilotnih letal in raketnih izstrelkov. Ameriške sankcije so uvedene proti 11 posameznikom, osmim organizacijam in ladji, je sporočilo finančno ministrstvo ZDA. Kmalu po najavi sankcij so ZDA skupaj z Varnostno pobudo proti širjenju orožja za množično uničenje podale izjavo za nadaljevanje sankcij, pod katero se je skupaj podpisalo 46 držav.

STRASBOURG - Evropski parlament je podprl prenovo postopka pridobivanja vizumov za potovanja v schengensko območje, katere osrednja točka je digitalizacija. S tem naj bi posodobili, poenostavili in skrajšali postopke, da bodo bolje usklajeni med državami članicami EU, hkrati pa tudi varnejši in bolj pregledni. Potem ko je bil junija dosežen dogovor s Svetom EU, so poslanci Evropskega parlamenta na plenarnem zasedanju v Strasbourgu potrdili dva ločena predloga o prenovi vizumov.

DUNAJ - Na deželnem sodišču se je začelo sojenje nekdanjemu avstrijskemu kanclerju Sebastianu Kurzu. Obtožen je lažnega pričanja pred parlamentarno komisijo, ki je preiskovala afero Ibiza, ki je leta 2019 odnesla koalicijsko vlado med ljudsko stranko (ÖVP) in svobodnjaki. 37-letni Kurz je pred začetkom sojenja znova zavrnil obtožbe. Proces se je začel z uvodnimi nagovori tožilstva, pristojnega za gospodarstvo in korupcijo, ter trojice odvetnikov.

KIJEV/WASHINGTON - Ukrajina je v vojni z Rusijo prvič uporabila ameriško raketo dolgega dosega tipa ATACMS, je v torek sporočil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. V uradni izjavi so dobavo teh raket prvič potrdili tudi v Beli hiši. Ruski veleposlanik v ZDA Anatolij Antonov je v odzivu novo ameriško vojaško pomoč Kijevu označil za hudo napako.

BRIDGETOWN - Venezuelska vlada in opozicija sta se v torek v novem krogu pogajanj, ki pod pokroviteljstvom Norveške potekajo na Barbadosu, dogovorili, da bodo predsedniške volitve ob prisotnosti mednarodnih opazovalcev potekale v drugi polovici prihodnjega leta. Dogovor so v skupni izjavi nemudoma pozdravili v ZDA in EU.

FRANKFURT - Svet Evropske centralne banke (ECB) je po zaključku dveletne faze preiskave o zasnovi in distribuciji digitalnega evra sklenil, da bo prešel v pripravljalno fazo projekta. V njej bo nadaljeval razvoj in preizkušanje tehničnih rešitev, ta faza pa bo postavila tudi temelje za odločitev o morebitni izdaji digitalnega evra.