Pregled - Slovenija, 18. 9. (ponedeljek)

NEW YORK - Predsednica republike Nataša Pirc Musar se skupaj z zunanjo ministrico Tanjo Fajon udeležuje razvojnega vrha Združenih narodov. Ta poteka pred torkovim začetkom splošne razprave na 78. zasedanju Generalne skupščine ZN. Pirc Musar bo na razvojnem vrhu sopredsedovala na 3. dialogu voditeljev z naslovom: Nosilci sprememb: Uporaba znanosti, tehnologije, inovacij in podatkov za ukrepe preobrazbe.

LJUBLJANA - Obnova po neurjih ostaja osrednja naloga vlade, je v DZ dejal premier Robert Golob. V naslednjih tednih iz proračuna pričakuje za okoli 640 milijonov evrov neposrednih izplačil ljudem, gospodarstvu in občinam. Nikoli v zgodovini te države ob nobeni nesreči ni bilo izplačanega toliko denarja, niti ne tako hitro, je poudaril v odgovoru na vprašanje poslanca Jerneja Vrtovca (NSi) glede ukrepov po poplavah. Kot je dodal, so izplačila sedaj v fazi potrjevanja in izvajanja, nekatera se bodo izvršila ta teden.

BRUSELJ - Avgustovske poplave so v kmetijstvu povzročile za 145 milijonov evrov škode, je ob robu zasedanja kmetijskih ministrov EU, na katerem je predstavila nastalo škodo, povedala kmetijska ministrica Irena Šinko. Za letos je Sloveniji v okviru evropske kmetijske rezerve na voljo 1,2 milijona evrov, koliko sredstev bo na voljo leta 2024, pa še ni znano.

LJUBLJANA - Vladna stran je sindikatom javnega sektorja predstavila predlog odprave plačnih nesorazmerij in prevedbe delovnih mest na novo plačno lestvico, težak približno 847 milijonov evrov. Čeprav imajo v sindikatih nekatere pomisleke, ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik verjame, da je zaključek pogajanj do 15. oktobra realna možnost.

LJUBLJANA - Premier Robert Golob je v odgovoru na poslansko vprašanje Andreja Hoivika (SDS) o sodniških plačah zatrdil, da bo vlada storila vse za izpolnitev odločbe ustavnega sodišča o sodniških plačah. Pojasnil je, da reforma plač v javnem sektorju poteka in da bo celovita, ter poudaril, da bo dogovor o plačah dosežen za vse naenkrat.

LJUBLJANA - Predsednik vlade Robert Golob je na vprašanje poslanke SDS Anje Bah Žibert o porastu nezakonitih migracij odgovoril, da se s problemom migracij ukvarja Evropska unija v izvornih državah. V letošnjem letu je bilo namreč obravnavanih 40.000 nedovoljenih prehodov naše južne meje, največ v Rigoncah. Ob tem je izpostavil, da na desnici strašijo ljudi.

LJUBLJANA - DZ se je na začetku redne plenarne seje seznanil z odstopoma poslancev Svobode Dejana Zavca in Martina Marzidovška, s čimer jima je prenehala funkcija. Državna volilna komisija bo o ugotovitvi pravice do opravljanja funkcije nadomestnih poslancev odločila do torka do 12. ure, po neuradnih podatkih bosta nadomestna poslanca Jurij Lep in Dejan Süč.

LJUBLJANA - Največjima parlamentarnima strankama je v septembrski raziskavi Vox populi, ki jo je za Dnevnik izvedla Ninamedia, podpora nekoliko padla. Gibanje Svoboda bi volilo 22,6 odstotka volivcev (avgusta 23,7), SDS pa je podpora s 23,9 padla na 20,5 odstotka. Delo vlade kot uspešno ocenjuje 49,3 odstotka vprašanih, kot neuspešno pa 45,4 odstotka.

LJUBLJANA - Postopki nadzorov v primeru srbskih breskev in poljskih sliv z vsebnostjo pesticida klorpirifos so bili skladni z zakonodajo, so na novinarski konferenci zagotovili predstavniki uprave ter inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Kot so izpostavili, so zaradi teh primerov sprejeli tudi dodatne ukrepe. Glede očitkov o slabem obveščanju potrošnikov je direktor inšpekcije Fabian Kosa dejal, da so za izvajanje notranjega nadzora živil in obveščanje potrošnikov odgovorni izvajalci živilskih dejavnosti, kar od njih zahteva tudi evropska zakonodaja.

LJUBLJANA/ANHOVO - Inštitut 8. marec, društvo Eko Anhovo in Dolina Soče ter Civilna iniciativa Danes so zbrali potrebnih 5000 overjenih podpisov za vložitev predloga novele zakona o varstvu okolja v DZ, s katero želijo med drugim izenačil standarde izpustov pri sežigu in sosežigu odpadkov. Predlog novele so pripravili v okviru kampanje Naj Anhovo zadiha, saj je glavni namen predlaganih sprememb zmanjšati onesnaževanja okolja v dolini reke Soče. Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, Slovensko-nemška gospodarska zbornica in Advantage Austria Ljubljana pobudnikom zakona očitajo zavajanje javnosti, pomanjkanje javne razprave, kršitev evropskih pravil in standardov ter uvajanje novih administrativnih obremenitev in novih dajatev.

LJUBLJANA - Povprečna vrednost najcenejše osnovne košarice 15 živil je bila ob popisu 12. septembra več kot šest odstotkov nižja kot ob prejšnjem popisu in najnižja doslej. Znašala je 26,78 evra. Na najnižjo raven doslej je padla tudi povprečna vrednost razširjene košarice 28 živil. Ob tokratnem popisu osnovne in razširjene košarice je nadzor opravil tudi tržni inšpektorat.

LJUBLJANA - V Zvezi organizacij pacientov Slovenije poudarjajo, da je ob sprejemu zakona o kakovosti in varnosti v zdravstvu nujna tudi ustanovitev nacionalne agencije o kakovosti in varnosti v zdravstvu. Agencija naj zbira in objavlja podatke o izkušnjah pacientov v zdravstvenih obravnavah in izidih zdravljenja, so pozvali na novinarski konferenci.

ČRNOMELJ - Strokovna komisija 11. slovenskega festivala kamišibaj gledališča, ki je konec tedna potekal v Črnomlju, je najvišjo stanovsko nagrado zlati kamišibaj 2023 podelila Vanji Ivi Kretič in Boštjanu Odru. Dobila sta ga za predstavo Tja med ljudi bova, deklica, šla ... ljubezenska pisma med Kajuhom in Silvo, so sporočili prireditelji.

KRANJ - Nagrado julija, ki jo Prešernovo gledališče Kranj podeljuje članu igralskega ansambla, ki je v minuli sezoni s svojo stvaritvijo najbolj prepričal gledalce in žirijo, letos prejme Aljoša Ternovšek. Nagrado za vlogo v Deževnem dnevu v Grulitschu bo prejel v sredo po prvi premieri v Prešernovem gledališču v novi sezoni.

BELTINCI - Med 23. septembrom in 10. oktobrom se bo v okviru 33. Dnevov evropske kulturne dediščine in 11. Tedna kulturne dediščine zvrstilo več kot 400 dogodkov po Sloveniji in v zamejstvu. Slavnostno odprtje bo v soboto, 23. septembra, v Beltincih, ki v pomurskem in tudi slovenskem prostoru veljajo za nekakšno središče ljudskega ustvarjanja.