Pregled - svet, 14. september. (četrtek)

BENGAZI - Uničujoče poplave, ki so prizadele vzhod Libije, bi lahko samo v najbolj prizadetem mestu Derna zahtevale 20.000 življenj, je opozoril župan mesta Abdulmenam al-Gaithi. Po dosedanjih uradnih podatkih so jih zahtevale več kot 5300. Država je zaprosila za mednarodno pomoč, rivalski vladi pa sta se glede pomoči začeli usklajevati. Reševalci in svojci medtem še naprej iščejo morebitne preživele, saj je po podatkih Mednarodna federacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca okoli 10.000 ljudi pogrešanih.

ŽENEVA/TRIPOLI - Združeni narodi so napovedali deset milijonov dolarjev (okoli 9,4 milijona evrov) nujne pomoči Libiji po uničujočih poplavah, ki bi lahko samo v najbolj prizadetem mestu Derna terjale 20.000 življenj. Po besedah koordinatorja ZN za nujno pomoč Martina Griffithsa je sedaj najbolj nujna naloga preprečiti širjenje bolezni. IZ ZN so še sporočili, da bi bilo mogoče večino od skupno več tisoč smrtnih žrtev poplav v Libiji preprečiti, če bi sistemi za zgodnje opozarjanje in obvladovanje izrednih razmer pravilno delovali, so opozorili Združeni narodi. Unicef medtem po katastrofi opozarja na ranljivost libijskih otrok.

BRUSELJ - Evropska unija meni, da je odstop županov štirih večinsko srbskih občin na severu Kosova najhitrejša in najboljša pot do predčasnih lokalnih volitev, je po neuspešnih pogovorih s kosovskim premierjem Albinom Kurtijem in srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Kurti je v izjavi po srečanju poudaril, da od županov ne more zahtevati odstopa. Vučić je medtem dejal, da je sprejel predlog unije, kar je potrdil tudi Borrell.

PARIZ/RIJAD - Unescov odbor za svetovno dediščino je na letnem srečanju v savdski prestolnici Rijad odločil, da Benetk, ene najbolj obiskanih turističnih destinacij v Italiji, ne uvrsti na seznam ogrožene svetovne dediščine, je sporočila Organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco). Unesco je julija ocenil, da Benetkam grozi nepopravljiva škoda zaradi vrste dejavnikov, od podnebnih sprememb do množičnega turizma, ki med drugim povzročajo dvig morske gladine. Zato so razmišljali o uvrstitvi mesta na vodi na seznam ogrožene dediščine. Vendar pa je Unescov odbor za svetovno dediščino na letnem srečanju, ki do 25. septembra poteka v Rijadu, odločil, da tega ne bo storil.

RIM/BRUSELJ - Oblasti na Lampedusi so v sredo razglasile izredne razmere zaradi več tisoč migrantov, ki so v zadnjih dneh s plovili prispeli na otok, je sporočil tamkajšnji župan Filippo Mannino. Ob tem je pozval k večji podpori otoku na jugu Italije, ki je pod velikim pritiskom zaradi migracij. V zadnjem dnevu je prišlo še devet čolnov z okoli 400 migranti na krovu. Od ponedeljka se je tako na otok zgrnilo že več kot 9000 ljudi. Medtem jih je okoli 3000 danes s trajekti Lampeduso tudi zapustilo, s čimer je pritisk nekoliko popustil. EU je pripravljena pomagati Italiji pri obvladovanju izrednih razmer. Ob tem so iz Bruslja sporočili, da je predsednica komisije Ursula von der Leyen v stiku z italijansko premierko Giorgio Meloni.

FRANKFURT - Svet Evropske centralne banke (ECB) je desetič zapored zvišal obrestne mere za območje evra. Četrtič v nizu dvig znaša 0,25 odstotne točke. Depozitno obrestno mero je dvignil na štiri odstotke in na najvišjo raven od uvedbe evra leta 1999. Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja bo po novem pri 4,50 odstotka, znova najvišje od časa pred zadnjo veliko finančno in gospodarsko krizo, s katero se je začelo več kot desetletje dolgo obdobje bolj ohlapne denarne politike. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila pa bo šla na 4,75 odstotka. Nove obrestne mere bodo začele veljati 20. septembra.

PEKING - Predlagana preiskava EU glede subvencij za električna vozila bo negativno vplivala na gospodarske in trgovinske odnose med Kitajsko in EU, se je dan po napovedani potezi predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen odzvalo kitajsko ministrstvo za trgovino. EU so ob tem pozvali k dialogu in ustvarjanju pravičnih pogojev na trgu.

VLADIVOSTOK/WASHINGTON/TOKIO - Severnokorejski voditelj Kim Jong-un je v sredo ob koncu obiska v Rusiji povabil ruskega predsednika Vladimirja Putina, naj obišče Severno Korejo. Putin je povabilo sprejel. Po srečanju ruskega predsednika in severnokorejskega voditelja je Japonska opozorila pred kršenjem resolucij Združenih narodov o prepovedi prodaje orožja Pjongjangu. Tudi ZDA so izrazile zaskrbljenost zaradi možnosti vojaškega sodelovanja med državama.

KIJEV - Ukrajinski generalni državni tožilec Andrij Kostin je sporočil, da je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v Kijevu odprlo svojo pisarno v okviru prizadevanj, da bi ruske sile odgovarjale za morebitne vojne zločine, zagrešene med vojno v Ukrajini. Iz Kijeva so v preteklosti že večkrat prišli pozivi k oblikovanju posebnega sodišča, namenjenega obravnavi morebitnih vojnih zločinov Rusije, ki je februarja lani sprožila invazijo na Ukrajino. Med drugim je takšen poziv v začetku maja izrazil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ko je obiskal sedež ICC v Haagu.

KIJEV/MOSKVA - Ukrajina je bila ponoči ponovno tarča ruskih napadov z droni iranske izdelave šahed. Ti so bili usmerjeni proti štirim ukrajinskim regijam, zračna obramba pa jih je večino sestrelila. Zjutraj je bil tarča napadov tudi ukrajinski polotok Krim, kjer so ruske sile po navedbah Moskve sestrelile 11 ukrajinskih dronov in pet hitrih čolnov brez posadke.

STRASBOURG - Tunizija je petim članom odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve, ki bi v morali v teh dneh obiskati državo, zavrnila vstop. Evroposlanec Matjaž Nemec (S&D/SD) je odločitev Tunisa obsodil in dodal, da so v S&D zahtevali odločen odgovor predsednice parlamenta Roberte Metsole ter zamrznitev dogovora na področju migracij med EU in Tunizijo. Navedel je še, da so se težave s tunizijskimi oblastmi začele že prejšnji teden. Na Evropski komisiji pa so dejali, da jih je po več obiskih predstavnikov EU v Tuniziji v zadnjih mesecih ta odločitev presenetila.

WASHINGTON - Ameriška vesoljska agencija Nasa je predstavila rezultate obširne raziskave na temo neznanih letečih predmetov oziroma neznanih zračnih pojavov. Med drugim poudarjajo, da so nepojasnjeni pojavi redki, vendar raziskovalci pogosto nimajo dovolj podatkov, da bi prišli do natančnih in znanstveno podprtih zaključkov. Predstavniki Nase so med drugim dejali, da je večino primerov opažanj neznanih zračnih pojavov mogoče povsem racionalno pojasniti - večinoma gre za letala, balone, brezpilotne letalnike in druga podobna zračna plovila, vremenske pojave ali celo smeti, kot so plastične vrečke.

BUDIMPEŠTA - Zavzemanje za družino bi moralo biti nacionalni minimum, je na 5. vrhu o demografiji v Budimpešti dejala madžarska predsednica Katalin Novak in opozorila na demografsko zimo v razvitem svetu. Vrha se je prvič udeležila italijanska premierka Giorgia Meloni, ki je poudarila, da migracije niso rešitev za demografski upad. Srečala se je tudi z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom.

MOSKVA - Rusija je sporočila, da bo izgnala dva uslužbenca veleposlaništva ZDA v Moskvi Jeffa Sillina in Davida Bernsteina, ker naj bi sodelovala z Robertom Šonovom, nekdanjim zaposlenim na ameriškem konzulatu v Vladivostoku. Šonova so konec avgusta aretirali zaradi suma, da je Washingtonu predajal informacije o vojni v Ukrajini, kar so v ZDA zanikali.

ZAGREB - Hrvaški premier Andrej Plenković je predstavil nov, peti paket ukrepov za blažitev rasti cen, vreden skoraj pol milijarde evrov. Med ukrepi je podaljšanje omejitve cen električne energije in nekaterih skupin živil, kjer se seznam širi na skupno 30 izdelkov. Plenković je napovedal tudi dvig obrestnih mer na bančne depozite.

KABUL - Kitajska je v sredo kot prva država imenovala svojega veleposlanika v Afganistanu, odkar so talibani leta 2021 znova prevzeli oblast. Imenovanje Zhao Xinga so talibani pozdravili kot znak drugim državam, da vzpostavijo diplomatske odnose z njihovo vlado v Kabulu. Nobena druga država je zaradi obtožb o kršenju človekovih pravic namreč ne priznava.

SOFIJA - Bolgarija se je odločila, da v nasprotju s Poljsko ne bo podaljšala prepovedi uvoza ukrajinskega žita po 15. septembru, ko se ta omejitev izteče. S tem se bo Sofija pridružila stališču Evropske komisije, ki nasprotuje podaljšanju prepovedi uvoza iz Ukrajine. Varšava medtem od Bruslja zahteva, da prepoved podaljša.

ŽENEVA - Svetovne države še vedno niso na pravi poti glede omejevanja posledic podnebnih sprememb, zaradi česar so razvojni cilji ZN težje uresničljivi, ugotavlja zadnje poročilo Svetovne meteorološke organizacije (WMO). Avtorji med drugim opozarjajo tudi na povečanje emisij toplogrednih plinov v lanskem letu, kar je povsem obraten trend od želenega.