Von der Leyen po uničujočih poplavah za Slovenijo napovedala zajeten paket pomoči

Von der Leyen in Golob sta danes, ob spremstvu evropskega komisarja za krizno upravljanje Janeza Lenarčiča, s helikopterjem preletela Komendo, Mengeš, Kamnik, Luče, Ljubno ob Savinji in Mozirje ter si ogledala posledice poplav na nekaterih izmed najbolj prizadetih območjih. V Črni na Koroškem se je predsednica komisije srečala z domačini in ostalimi, ki pomagajo pri odpravljanju posledic vremenske ujme.

Po ogledu prizadetih krajev je von der Leyen sporočila, da sta s premierjem govorila o paketu sredstev, sestavljenem iz treh delov, za takojšnje, pa tudi za srednje in dolgoročne potrebe. Del tega paketa so nepovratna sredstva iz solidarnostnega sklada EU, ki je članicam na voljo za odpravljanje posledic naravnih nesreč. "Sloveniji bo na voljo 400 milijonov evrov, od tega 100 milijonov že letos, 300 milijonov pa prihodnje leto," je zagotovila.

Slovenija mora zdaj oceniti škodo in podati zahtevek za sredstva iz solidarnostnega sklada, je dodala in poudarila, da je hitrost pri tem bistvena. Čas je po njenih besedah ključen tudi pri pridobivanju dodatnih sredstev iz sklada EU za okrevanje po pandemiji covida-19, v katerem je Sloveniji na voljo še 2,7 milijarde evrov posojil.

Slovenija mora zahtevek za dodatna posojila podati do konca avgusta. Zato sta se Golob in von der Leyen dogovorila, da Ljubljana in Bruselj z današnjim dnem ustanovita skupno delovno skupino, ki bo Sloveniji omogočila pridobitev teh sredstev.

Tretji del paketa pomoči predstavljajo kohezijska sredstva. Za obnovo po poplavah bo lahko EU namenila del od 3,3 milijarde evrov, ki so Sloveniji do leta 2027 na voljo v okviru kohezijske politike. Predsednica komisije je zagotovila, da bo Bruselj pri preusmerjanju kohezijskih sredstev in sredstev iz sklada za okrevanje "maksimalno prožen".

Golob je ob tem poudaril, da bo pri dodatnih sredstvih iz kohezijskih skladov in sklada za okrevanje pomembno to, da jih bo mogoče preusmeriti v obnovo po poplavah. "Če jih ne moremo preusmeriti v rekonstrukcijo, nam praktično ne koristijo," je povedal.

Zatrdil je, da bo Evropska komisija naredila vse, da bo Slovenija deležna hitre in izdatne pomoči, to pa je tisto pomembno sporočilo, ki ga bo vlada vgradila tudi v svoje načrte. "Denarja za odpravo posledic bo dovolj, moramo pa biti pri tem učinkoviti in ga racionalno porabiti. Predvsem pa mora ta denar priti do tistih, ki so najbolj prizadeti. Tokrat so to ljudje," je še povedal in zagotovil, da tudi gospodarstvo ne bo prezrto.

Napovedal je vzpostavitev posebnega sklada za obnovo po poplavah, v katerega bodo vključili tako evropska sredstva kot denar iz slovenskega proračuna. Prvi obrok iz državnega proračuna bo 300 milijonov evrov.

Tako ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon kot Lenarčič sta ocenila, da bo EU Sloveniji namenila zajeten in pomenljiv paket pomoči za odpravljanje posledic nedavnih poplav.

Kot je pojasnil slovenski komisar, bo najprej potrebna ocena škode in najpozneje v 12 tednih vložitev prošnje za pomoč iz solidarnostnega sklada EU. Veliko sredstev bo po njegovih zagotovilih moč preusmeriti tudi iz sklada za regionalni razvoj ter sklada za okrevanje in odpornost. Pri slednjem je Slovenija pustila praktično cel paket možnih posojil neizkoriščen, je opozoril.

Von der Leyen je sicer danes nagovorila tudi DZ, kjer je ponovno zagotovila, da EU in njene članice Sloveniji stojijo ob strani v teh težkih časih. Čustveno je povzela vtise s helikopterskega ogleda in iz Črne. "Gre za nacionalno in evropsko tragedijo," je poudarila in spomnila na infrastrukturno in gospodarsko škodo ter na izgubljena življenja in prizadete družine.

Izpostavila je aktivnosti prostovoljcev, sosedov in prijateljev pri obvarovanju ljudi in premoženja ter odpravljanju posledic. Pohvalila pa je tudi delovanje civilne zaščite ter državne in lokalnih oblasti, ki so pokazali odlično koordinacijo in sodelovanje.

Po besedah predsednice komisije ta hiter odziv ni bil presenečenje, saj so članice EU in druge evropske države v zadnjih letih že lahko videle "slovensko solidarnost v praksi". Spomnila je na pomoč Slovenije ob letošnjih poplavah v Italiji in ob potresu na Hrvaškem pred leti ter na humanitarno slovensko pomoč Ukrajini v času ruske agresije.

Von der Leyen se je sestala tudi s predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič in predsednico republike Natašo Pirc Musar.