Komisarka Jourova novinarjem sporoča, da bodo z aktom o svobodi medijev bolje zaščiteni

"Sporočilo vsem novinarjem je, da bi bili lahko - upamo, da v bližnji prihodnosti - bolje zaščiteni pred napadi in različnimi ovirami, ki jim onemogočajo svobodno opravljanje dela," je Jourova poudarila v odgovoru na vprašanje, kakšno je sporočilo stavkajočim novinarjem RTV Slovenija.

Podpredsednica Evropske komisije je sicer že julija ob predstavitvi letnega poročila o vladavini prava na podobno vprašanje odgovorila, da se je komisija priprave zakonodaje lotila tudi zaradi dogajanja na področju medijev v Sloveniji, vključno s prekinitvijo financiranja javne službe Slovenske tiskovne agencije (STA).

"Primer negotovega financiranja STA je Evropski komisiji povzročal glavobole, ker smo videli, da je agencija v zelo težkem položaju in da država ne jemlje dovolj resno obveznosti zadostnega financiranja," je dejala ob današnji predstavitvi predloga uredbe o svobodi medijev.

V skladu s tem predlogom komisije mora biti financiranje javnih medijev ustrezno in stabilno, da bi zagotovili uredniško neodvisnost. Vodja in upravni odbor javnih medijev bosta morala biti imenovana na transparenten, odprt in nediskiminatoren način, še predvideva predlog.

Zaščita pluralizma in neodvisnosti medijev v EU je sicer eden od glavnih ciljev predloga akta o medijski svobodi, ki ga je danes sprejela in predstavila Evropska komisija. Ureja še izboljšanje zaščite novinarskih virov.

Poleg tega bodo morali ponudniki medijskih storitev zagotoviti transparentnost glede lastništva. Predlog uredbe od držav članic zahteva, da bodo morale oceniti vpliv koncentracije lastništva medijev na medijski pluralizem in uredniško neodvisnost.

Kot je poudarila Jourova, želi komisija vzpostaviti nadzor nad koncentracijo lastništva, pri čemer je kot primer navedla madžarski medijski sklad Kesma, v katerega so združeni madžarski provladni mediji.

"Verjamemo, da se ta (sklad) ne sme povečati, ta trend je treba obrniti. Ne gre zgolj za Madžarsko, ampak vse države članice," je povedala komisarka za vrednote in preglednost.

Več preglednosti pa želi komisija vzpostaviti tudi pri državnem oglaševanju v medijih. Tako bodo morale oblasti javno objaviti, v katerih medijih oglašujejo in koliko denarja so jim plačale za to.

Predlog obenem zaostruje pravila glede uporabe vohunske opreme proti novinarjem. Ta bo možna zgolj v primeru grožnje nacionalni varnosti, je pojasnil evropski komisar za notranji trg Thierry Breton.

"Vendar pa v nobenem primeru dejavnosti novinarja ne morejo in ne smejo biti obravnavane kot grožnja nacionalni varnosti," je poudaril.

Predlog uredbe regulira tudi objavljanje medijskih vsebin na spletnih družbenih omrežjih. Moderatorji bodo morali pred morebitnim umikom vsebin, ki so bile pripravljene v skladu s profesionalnimi standardi, o tem obvestiti medij.

Komisija predlaga vzpostavitev neodvisnega Evropskega odbora za medijske storitve, ki ga bodo sestavljali nacionalni organi, pristojni za medije. Vloga tega odbora bo predvsem zagotavljanje uresničevanja evropskega zakonodajnega okvira na področju medijev. Podajal pa bo tudi mnenja o nacionalnih ukrepih, ki vplivajo na medijski trg, in koncentracijah lastništva.

Ta mnenja odbora pa bo komisija po neuradnih informacijah upoštevala tudi pri odločitvi za morebitno sprožitev postopka za ugotavljanje kršitev zakonodaje EU.

S tem, ko bo na področju medijev v veljavi evropska zakonodajo, bo namreč komisija dobila možnost ukrepanja. "Zdaj imamo varovalke za javne medije v zakonu. Če pride do kršitve, lahko sprožimo postopek," je na vprašanje, kako bo lahko Bruselj na podlagi nove zakonodaje ukrepal v primeru ponovne prekinitve financiranja STA, odgovoril Breton.

Predlog uredbe, ki ga spremljajo še nezavezujoča priporočila komisije za okrepitev uredniške neodvisnosti, bosta zdaj obravnavala Svet EU in Evropski parlament. Jourova in Breton si bosta prizadevala, da bo uredba sprejeta čim prej.