Vseslovensko srečanje za ohranjanje slovenstva na Hrvaškem

"Prišlo je ogromno ljudi iz vseh koncev Hrvaške, kar je razveseljivo. Tisto, kar me nekoliko skrbi, pa je to, da je zelo malo otrok. To je dejstvo, s katerim se moramo soočiti in iskati načine, kako pomagati društvom, da čim bolj vključujejo tudi mlajše generacije," je za STA povedal Dovžan na 18. Vseslovenskem srečanju, ki ga je v parku Golubinjak pri Delnicah organizirala Zveza slovenskih društev na Hrvaškem.

Po mnenju slovenskega veleposlanika na Hrvaškem bi bilo za ohranjanje slovenske kulture in jezika smotrno razviti programe prostočasnih dejavnosti, kot so glasba, pohodništvo ali nogomet, ki bi pritegnile tudi mlajše. "To potem bolj pritegne mlajše in je tudi lažje ohranjati živ jezik, če se družijo med seboj," je dejal.

Dodal je, da je bi bilo treba videti, kje je to mogoče storiti, in v dialogu z uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu "iskati koncepte, ki bi jih tudi finančno usmerili v podporo takšnim programom".

Tega problema se zaveda tudi Barbara Riman. "Slovenska društva bi morala malo razmisliti, kako pritegniti tiste, ki še niso aktivni," je dejala za STA.

Obenem je pozdravila udeležbo veleposlanika in višjega sekretarja na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Rudija Merljaka. "Prisotnost veleposlanika in urada je zelo pomembna, ker imajo Slovenci, ki živijo na Hrvaškem in niso toliko v stiku z uradom in veleposlaništvom, možnost, da se kaj pogovorijo. Inštitucije, ki skrbijo za nas, pa se lahko na terenu srečajo s kakšnimi izzivi, tudi s kritikami in pohvalami," je dodala.

Poudarila je, da je sodelovanje z veleposlaništvom zelo dobro. "Imam občutek, da čutijo slovensko dušo na Hrvaškem in našo potrebo po tem, da nas podpirajo v naših željah, pri hrvaških ministrstvih," je pojasnila.

Merljak meni, da matična domovina težko kaj več stori za Slovence na Hrvaškem kot zdaj. "Oni so samostojna skupnost in sami vejo, kaj želijo, kaj je zanje najbolje, si pa mi kdaj kakšno zadevo morda predstavljamo drugače," je povedal za STA.

Kot dober primer je izpostavil Slovence v Italiji, ki so kot manjšina tudi politično zelo aktivni, organizirani. "Brez političnega udejstvovanja se manjšina žal težko dokoplje do pravic, ki jim na papirju načeloma pripadajo. Treba se je boriti, zavzemati in orodje je pač politika. Slovenci na Hrvaškem so nekoliko zadržani do tega angažmaja," je pojasnil.

Dodal je, da se finančno Slovenci na Hrvaškem ne bi smeli pritoževati. "Podpore kontinuirano rastejo iz leta v leto. Letos smo dosegli rekordno višino. Vsa sredstva, ki pridejo iz Slovenije kot matične domovine, od tega velika večina, 90 odstotkov, prek našega urada, se bližajo številki pol milijona evrov," je poudaril.

Merljak meni, da se bodo stvari z vstopom Hrvaške v schengen korenito spremenile tudi za Slovence na Hrvaškem. Poleg tega bomo imeli tudi skupno valuto, kar pomeni, da bomo to svojo povezanost ponovno zadihali s polnimi pljuči, in to me neizmerno veseli," je dejal.

Da bo schengen, "za katerega še ne vemo točno, kdaj se bo zgodil", izboljšal pogoje za življenje za Slovence na Hrvaškem in bodo stiki s Slovenijo lažji, se je strinjal tudi Dovžan. "Schengen in vstop v evroobmočje je zagotovo napredek, seveda pa si ne delamo iluzij, da ni brez nevarnosti. Vemo, da je Zahodni Balkan kot regija zelo izpostavljen, ko gre za migracijske pritiske, in Hrvaška bo tu prevzela izredno odgovorno nalogo na meji z Bosno in Hercegovino," je izpostavil.