29 dni do OI - Prepovedano mesto
Ljubljana, 6. januarja - Prepovedano mesto v Pekingu je največji kompleks palač na svetu in se v izvirni obliki razprostira na 720.000 kvadratnih metrih površine, sestavlja pa ga 980 še stoječih zgradb. Zgrajeno je bilo med letoma 1407 in 1420, leta 1987 pa so ga razglasili za kraj svetovne dediščine Unesca kot največja zbirka ohranjenih lesenih konstrukcij na svetu.
Kitajska, Peking.
Prepovedano mesto.
Foto: Stanko Gruden/STA
Prepovedano mesto je bilo cesarska palača od sredine dinastije Ming do konca dinastije Qing. Nahaja se v osrčju Pekinga, neposredno severno od trga Tiananmen oziroma Trga nebeškega miru. Nad vhodom v kompleks visi portret ustanovitelja Ljudske republike Kitajske Mao Zedonga.
Skozi zgodovino je Prepovedano mesto služilo kot domovanje cesarjev in njihovih gospodinjstev, hkrati pa je bilo prizorišče ceremonij ter politično središče kitajske vlade skoraj pol tisočletja.
Prepovedano mesto so gradili med letoma 1406 in 1420, kompleks pa danes sestavlja 980 stavb, 8886 sob, ki se razprostirajo na 72 hektarjih površine. Obdano je s 7,9 metra visokim mestnim obzidjem. Gre za tradicionalno kitajsko arhitekturo, ki je kasneje vplivala na arhitekturo po vzhodni Aziji in drugod. Od leta 1924 je Prepovedano mesto domovanje muzeja, ki ga krasi zbirka dinastij Ming in Qing.
Ime Prepovedano mesto je prevod iz kitajščine Zijin Cheng, kar pomeni škrlatno prepovedano mesto. Zi označuje škrlatno barvo, nanaša pa se na zvezdo severnico, ki so jo Kitajci poimenovali zvezda ziwei. Zlog jin pomeni prepovedan in se nanaša na dejstvo, da v mesto ali iz mesta ni mogel nihče, če tega ni prej dovolil cesar. Cheng pomeni, da mesto obdaja obzidje. Danes je poslopje znano kot gugong, kar pomeni nekdanja palača.
Pri gradnji je v petnajstih letih sodelovalo preko milijon delavcev. Glavni gradbeni material sta les in marmor, del tal pa je bil med drugim tlakovan tudi z zlatom. Skozi zgodovino je Prepovedano mesto doživelo precej razburljivih trenutkov, leta 1912 pa se je zadnji kitajski cesar Pu Yi palači odpovedal.
Pu Yi, o katerem je sloviti italijanski režiser Bernardo Bertolucci leta 1987 posnel tudi z več oskarji nagrajen film, je pred tem odprodal veliko dragocenosti, da je lahko financiral svoje razkošno življenje, nekaj predmetov pa je bilo skozi zgodovino ukradenih. Leta 1933, ko je Japonska vdrla na Kitajsko, so nekaj stvari preselili, a so jih nato po koncu druge svetovne vojne znova vrnili na svoje mesto.
Del poslopja je leta 2000 postal tudi kavarnica Starbucks, a so jo morali sedem let pozneje zaradi vsesplošnega negodovanja Kitajcev in nestrinjanja s politiko upravljavcev dokončno zapreti.