Goriški camino: v štirih etapah od Ogleja do Svete Gore

Štiri etape, najzahtevnejši spust s Cerja in vzpon na Sveto Goro

Prva, najdaljša in v celoti ravninska etapa se začne v Ogleju, kjer popotnik dobi romarski potni list, v katerega do Svete Gore zbere 12 žigov, in zaključi v Zagraju. Izkušen popotnik jo prehodi v sedmih urah. Druga etapa pelje po Krasu čez mejo v Slovenijo, teren je bolj razgiban, po šestih urah se zaključi na Mirenskem gradu, najzahtevnejši del je spust s Cerja. Tretja etapa pelje nazaj v Italijo, po štirih urah hoje se zaključi v Gorici. Zadnja vodi prek Nove Gorice na Sveto goro, vzpon nanjo je najzahtevnejši del Goriškega camina. Na koncu pohodniki prejmejo testimonium, potrdilo o prehojeni poti.

"Zdelo se nam je optimalno, da bi pot prehodili v štirih dneh. Seveda jo bodo nekateri že v dveh, treh, drugi pa bodo zanjo potrebovali pet ali šest dni," je za STA povedal izkušen pohodnik Nace Novak, ki je zasnoval slovenski del trase. Italijanski del je trasiral Andrea Bellavite, direktor Fundacije Socoba, ki upravlja baziliko v Ogleju. Oba sta prehodila več caminov, tudi znameniti Camino Frances - 800-kilometrsko Jakobovo pot od Saint-Jean-Pied-de-Port v Franciji do kraja Santiago de Compostela v Španiji, od katere je ime prevzel tudi Goriški camino.

Zamisel za camino navdihnilo čezmejno prijateljstvo

Zamisel, da bi izkoristili EPK za projekt, ki povezuje, sta dobila prav Bellavite in pater Bogdan Knavs, gvardijan Frančiškanskega samostana na Sveti Gori. "Rad rečem, da se je vse skupaj začelo zaradi najinega prijateljstva," je za STA povedal Bellavite, ki je že leta 2006 zasnoval Nebeško pot od Ogleja do Svetih Višarij.

"Pred začetkom EPK so bili na voljo različni razpisi in sva s patrom Knavsom razmišljala, zakaj se ne bi prijavili s potjo od Ogleja do Svete Gore po vzoru bolj znanih caminov, kot je na primer Camino de Santiago, obenem pa bi obnovili tudi dom na Sveti Gori," je povedal.

Goriški camino je del projekta Walk 2 Spirit, ki ga v sklopu programa Interreg Italija-Slovenija 2021-2027 sofinancira Sklad za male projekte, s katerim upravlja Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS GO). Vodilni partner je Sveta Gora, projektni pa Fundacija Socoba.

Oglej z baziliko s slikovitimi talnimi mozaiki ter ostanki rimske Akvileje je že od leta 1998 del Unescove kulturne dediščine. Rimljani so mesto ustanovili konec 2. stoletja pr. n. š., v začetkih prvega tisočletja je postal eno najpomembnejših središč, od koder se je krščanstvo širilo v srednjo Evropo, tudi med Slovence.

Zgodovina Svete Gore je precej mlajša. Po zapisih se je tam pastirici Urški Ferligoj leta 1539 prikazala Marija in naročila, naj ji ljudstvo na gori, ki se je takrat imenovala še Skalnica, postavi cerkev in jo prosi milosti. Najprej so postavili začasno kapelico, nato pa zgradili romarsko svetišče, ki ga je leta 1544 posvetil namestnik oglejskega patriarha.

Korenine, rane, vstajenje - od duhovne tradicije prek zgodovine do preporoda

Pot ni le priložnost za hojo, rekreacijo in poglobitev vase, ampak tudi za spoznavanje bogate kulturne in naravne dediščine Goriške. Zato so snovalci camina pot tematsko razdelili na tri segmente - korenine, rane in preporod, ki po besedah Novaka in Bellavita odražajo zgodovinsko in duhovno dediščino območja.

Korenine so v Ogleju, pravi Bellavite. "Tudi Slovenci so videli v Ogleju rojstvo krščanstva. Zato gre tudi Črtomir v Prešernovem Krstu pri Savici v Oglej, da bi se spoznal z novo vero. Oglej je pomemben za vse, ki živimo na tem prostoru, Oglej so naše duhovne in krščanske korenine," pravi.

Rane so pretežno na Krasu, v katerega je močno zarezala prva svetovna vojna, pa tudi na širšem območju, ki sta ga zaznamovala fašizem in 2. svetovna vojna. Gorica in Nova Gorica pa kot ena prestolnica kulture ponazarja preporod ali vstajenje, saj sta prek sodelovanja, kot pravi Bellavite, "postali več, kot sta bili prej posamezno".

Med točkami, ki pohodniku popestrijo izkušnjo camina, je Novak izpostavil hojo ob mirnem toku reke Soče, ki ni tipičen za Sočo na slovenski strani meje, cerkvico z renesančnimi freskami Santa Maria in Monte in muzeja na prostem s kavernami iz prve svetovne vojne na Debeli Griži in Brestovcu. Na slovenski strani si omembo zaslužita Pomnik miru na Cerju in Mirenski grad, ki sicer ni grad, ampak samostan. Tam popotniki lahko tudi prespijo.

Nekaj zanimivosti je povezanih s koncem druge svetovne vojne in mejo. Na Mirenskem pokopališču je videti, kako je mejna črta potekala čez grobove, na Vrtojbenskem polju je Vojaški stražarski stolp, najmanjši muzej v Sloveniji. V Šempetru pri Gorici je Coroninijev dvorec, v Gorici Park Basaglia, znamenitosti od stolnice do sinagoge in Goriškega gradu, s katerega se pot spusti v dolino in znova povzpne na Kostanjevico z bogato Škrabčevo knjižnico in grobnico Burbonov. Tu so še vse znamenitosti "novega mesta".

"Če je Andrea Bellavite speljal pot po Gorici tako zavito okrog vseh znamenitosti, sem si rekel, da tudi mi v Novi Gorici ne bomo šli linearno. Tako gre camino s Kostanjevice do prvega zgrajenega bloka v Novi Gorici, pa mimo občinske stavbe, gledališča in knjižnice do cerkve. Potem po Kidričevi ulici mimo Hitove Perle, do spomenika Edvarda Rusjana in vzdolž 'aleje' pomembnih goriških mož na Erjavčevi do železniške postaje, nato ob meji do Solkana pa ob vznožju Sabotina na Sveto Goro," je bolj natančno opisal del poti Novak.

Goriški camino dobra priprava za daljše pohode

Novak, ki je svoje izkušnje s camini pred leti opisal v dveh knjigah, pravi, da ima kratek Goriški camino vse, kar imajo veliki, zato je dobra vaja za daljše pohode. "Pohodništvo in camini so moderni, zato bi se ljudje najraje najprej podali kar na španski Camino Frances, kar je lahko prevelik zalogaj. Zato naj pridejo na Goriški camino, ga prehodijo v štirih ali petih dneh, in ugotovijo, ali so sploh iz pravega testa za kaj daljšega."

Da pohodniki ne bi zašli, so pot označili s Salomonovim vozlom, starodavnim simbolom večnosti, ki se pojavlja na mozaikih Oglejske bazilike. Ker oznak ni bilo možno postaviti po celotni poti, si pohodniki lahko pomagajo z GPX sledmi, ki si jih s spletne strani itergoritiense.eu naložijo na telefon. Vedno je možno poklicati tudi Novaka, sicer vodjo projektov pri vodilnem partnerju camina, ki pomaga z usmerjanjem. Za še jasnejše smerokaze pa bodo poskrbeli s postavitvijo tabel.

Letos bosta Novak in Bellavite izdala vodnik po caminu, razmišljajo, da bi pot označili še v obratno smer, torej od Svete Gore do Ogleja, saj nekateri že samoiniciativno hodijo v nasprotno smer. Želijo si postavili tudi kolesarsko različico camina. Zanimanje za camino, ki je zaradi mile goriške klime prehoden celo leto, je veliko. Največ je Slovencev, sledijo Italijani, pa tudi drugi. "Vsak dan me pokliče kdo, ki bi rad izvedel več podrobnosti," pravi Novak.

Zato Bellavite ne dvomi, da se Goriški camino ne bi prijel. Kot je povedal na nedavni predstavitvi poti v Kulturnem domu v Novi Gorici, je zanimanje za sodelovanje že izrazil turistični zavod Furlanije-Julijske krajine, Novak pa pravi, da jih čaka še promocija pri turističnih agencijah, izšolati pa želijo tudi več vodnikov. "Smo zelo luštna slovensko-italijanska ekipa in sodelovanje zelo lepo teče."

Na Sveto goro "verni, neverni in drugače verni"

V sklopu projekta Walk 2 Spirit je bil na Sveti Gori prenovljen tudi Center Mir in dobro, kjer so uredili 28 ležišč, novo kuhinjo, jedilnico in večjo predavalnico. Junija lani je sprejel prve obiskovalce, turiste z vsega sveta, saj je dobro izhodišče za Posočje, Kras in Vipavsko dolino.

Pater Knavs pravi, da na Sveto Goro, "ki je postala romarsko središče preko duhovnega izkustva pastirice Urške, prihajajo tako verni, neverni in drugače verni, saj za marsikoga pomeni simbol miru in povezovanja ter prijateljstva vseh ljudi dobre volje".

Težko oceni, koliko romarjev jih obišče letno, a za orientacijo je navedel podatek, da med božičem in 10. januarjem naštejejo 5000 obiskovalcev. V večjem številu prihajajo tudi v postnem času med pepelnico in veliko nočjo. O pomenu romanja danes pravi, da imata pohodništvo in Sveta Gora skupno "hrepenenje po presežnem in notranjem miru".